B. Cestnik, blog: „In God we trust“

Kako se me je fatimski spovednik namenil priviti
Lansko jesen sem bil v Fatimi na Portugalskem in se – kot se za romarja spodobi – spovedal. Prijazni spovednik je v spovednem kabinetu (za nekatoličane: to je tam, kjer ni slavnih in filmsko ničkolikokrat upodobljenih rešetk) poslušal moje malo manjše in malo večje grehe. Na koncu je storil to, kar spovedniki v resnici redko storimo. To je, da spovedanca po povedanih grehih, preden damo tolažbo in odvezo, še nekoliko privijemo; da torej po lastni presoji nekoliko pobrskamo po skesani dušici in jo izprašamo o grehih, ki jih je morda pozabila našteti; in o tistih, za katere zaradi špricanja verouka morebiti niti ne ve, da so greh.
Neugodno. Zna se ti napleskati kondenz na stičišču lasišča in čela, ko te služabnik Božje pravičnosti takole iznenada privije.
In kaj me je Portugalec spraševal? Ker je vedel, da sem duhovnik in župnik, seveda nekaj iz naše branže. In to je … (ta hip vam je večini skozi možganske vijuge zaslalomirala beseda „celibat“). In to je … odnos do denarja. Tri vprašanja mi je postavil: Ali dosledno ločiš, kaj je tvoj denar in kaj župnijski? Ali oddaš na škofijo v točnih zneskih vse dajatve, ki so predpisane? Ali imaš vedno na razpolago kaj denarja za uboge?
Denar kot zapeljivi lažibog
Še zdaj ne vem, ali si je denar izmislil hudič ali Bog. Če hudič, potem zato, da ima preprosto in učinkovito sredstvo za zapeljevanje. Človeška duša – kot vemo vsi, ki jo imamo – je hitro pokvarljivo blago. Denar je hudiču najpriročnejši, da taka ostane.
Če je denar izumil Bog, je to zato, da te na eni majhni stvari celega preveri. Zakaj bi se mučil z analizo tvojega zapletenega verskega in moralnega sistema, če lahko zgolj skozi tvoje pridobivanje in rabo denarja točno vidi, kam ti duša teži. Zakaj bi Bog napeto gledal, če župnik pravilno vihti kadilnico, in po dacarsko štel, koliko špricarjev spije na gasilski veselici, ko zna s kratkim vpogledom v rabo denarja postaviti hitro in natančno diagnozo o preferencah župnikovega srca.

 

Več: blog Branko Cestnik

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.