B. Cestnik, blog: Evangelii Gaudium

5
330

– nekaj citatov

Papež Frančišek je končno (pričakovanje je bilo veliko) dal na svetlo svojo prvo apostolsko spodbudo, katere naslov je Evangelii Gaudium (Veselje evangelija ali Evangeljsko veselje). Ko čakamo na slovenski prevod (in na točen slovenski naslov dokumenta), poglejmo nekaj „močnih“ papeževih stavkov. Prevajam iz italijanščine:

Imamo kristjane, za katere se zdi, da živijo slog posta brez Velike noči. (EG 6)

Ne verjamem, da je treba od papeškega učiteljstva pričakovati zaključno in izčrpno besedo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve. Ni primerno, da bi papež nadomeščal lokalne episkopate v razločevanju vseh problematik, ki vznikajo na njihovem območju. V tem smislu vidim potrebo, da nadaljujemo z zdravo „decentralizacijo“. (EG 16)

Upam, da bodo vsa občestva storila vse, da bodo stopila na pot pastoralnega in misijonarskega spreobrnjenja, ki ne bo pustilo, da bi stvari ostale takšne, kot so. (EG 25)

Reformo struktur, kot jo zahteva pastoralno spreobrnjenje, lahko razumemo samo v naslednjem smislu: storiti, da bodo vse postale bolj misijonarske. (EG 27)

Ker sem poklican, da živim, kar pričakujem od drugih, moram tudi jaz misliti na spreobrnjenje papeštva. (EG 32)

Pretirana centralizacija, namesto da bi pomagala, zapleta življenje Cerkve in njeno misijonarsko dinamiko. (EG 32)

Naj spomnim duhovnike, da spovednica ne sme postati mučilnica, temveč kraj Božjega usmiljenja, ki nas spodbuja k dobremu. (EG 44)

Cerkev ni carinarnica, ampak je očetova hiša, v kateri je mesto za vsakega, ki se trudi skozi življenje. (EG 47)

Evharistija, četudi predstavlja polnost zakramentalnega življenja, ni nagrada za popolne, temveč je darežljivo zdravilo in hrana za šibke. (EG 47)

Danes in vedno so ubogi privilegirani naslovniki Evangelija. (EG 48)

Ta ekonomija ubija. Ne sme obveljati, da smrt podhlajenega starčka, ki je živel na cesti, ni novica, padec dveh točk na borzi pa je. (EG 53)

Nekateri še vedno branijo teorije „kapljanja potrošnih okusov“ /en. „trickle-down theories“/, ki predpostavljajo, da vsaka s svobodnim trgom podprta gospodarska rast sama po sebi ustvarja večjo enakost in socialno vključenost. To mnenje, ki ni bilo nikoli potrjeno z dejstvi, izraža površno in naivno zaupanje v dobroto tistih, ki imajo ekonomsko moč, ter v sakralizirane mehanizme prevladujočega ekonomskega sistema. Medtem pa izključeni še vedno čakajo. (EG 54)

Čaščenje starodavnega zlatega teleta je dobilo neusmiljeno obliko v fetišizmu denarja in v diktaturi ekonomije brez obraza in brez resnično humanih namenov. (EG 55)

Bog nas varuj posvetne Cerkve, ki si nadeva duhovna in pastoralna oblačila! (EG 97)

Laiki so preprosto velikanska večina Božjega ljudstva. Njim služi manjšina posvečenih služabnikov. Zavest o identiteti in poslanstvu laika v Cerkvi je zrasla. (EG 102)

Duhovništvo – znamenje Kristusa Ženina, ki se daruje v evharistiji – je rezervirano za moške, in tega ne postavljamo pod vprašaj. Lahko pa postane vir posebnega konflikta, če zakramentalno moč preveč enačimo z oblastjo. (EG 104)

Niti papež niti Cerkev nimata monopola nad interpretacijo družbenih stvarnosti ali nad predlogi za rešitev sodobnih problemov. (EG 184)

Več: blog Branka Cestnika


5 KOMENTARJI

  1. Ta papež dela dobre stvari, ker se obnaša ponižno človeško in daje prednost preprostemu življenju in stalnemu osebnemu spreobračanju.

    Kar pa od ekonomije govori – pa gre dostikrat čez vse mere znanja o ekonomiji, očitno je v Argentini socializem tudi naredil ogromno škode, predvsem oprane možgane, oz. izkrivljanje družbene resnice.

    Ta stavek mi je všeč:

    “Niti papež niti Cerkev nimata monopola nad interpretacijo družbenih stvarnosti ali nad predlogi za rešitev sodobnih problemov. (EG 184)”

    Tole je že vprašljivo: “Ta ekonomija ubija. Ne sme obveljati, da smrt podhlajenega starčka, ki je živel na cesti, ni novica, padec dveh točk na borzi pa je. (EG 53)
    Padec borze je vpliv na milijone ljudi, celo milijarde. Vlagatelje, zaposlene, kupce. Sicer pa samo v Sloveniji umre vsak dan 200 ljudi. Včasih zvem mesece ali leta prepozno, da je umrl znanec ali znanka.

    “Nekateri še vedno branijo teorije „kapljanja potrošnih okusov“ /en. „trickle-down theories“/, ki predpostavljajo, da vsaka s svobodnim trgom podprta gospodarska rast sama po sebi ustvarja večjo enakost in socialno vključenost. To mnenje, ki ni bilo nikoli potrjeno z dejstvi, izraža površno in naivno zaupanje v dobroto tistih, ki imajo ekonomsko moč, ter v sakralizirane mehanizme prevladujočega ekonomskega sistema. Medtem pa izključeni še vedno čakajo. (EG 54)”

    Ne poznam te teorije, toda svoboden trg je najbolj fair in najcenejši ukrep balanciranja potreb in produktov, storitev. Tu se gre za spodbujanje USTVARJALNOSTI in dela. Denar je posledica. Darovi ljudi so drugo področje, prava solidarnost je osebna solidarnost, ki jo je treba razvijati in spodbujati. DA PA PRISILNO OD LJUDI ZAHTEVA MNOŽICA PLAČEVANJE 2/3 ali 75% zaslužka – to pa je kriminal. In to imamo v Sloveniji: totalno razvajenost, večina ljudi je neustvarjalnih in nedelavnih, diktatura BIROKRACIJE (neodgovorne) in mafije.

    “Čaščenje starodavnega zlatega teleta je dobilo neusmiljeno obliko v fetišizmu denarja in v diktaturi ekonomije brez obraza in brez resnično humanih namenov. (EG 55)”

    Ljudje, ki ne znajo in nočejo delati in USTVARJATI, iščejo bližnjice do denarja, častijo zlato tele, denar. Vsi rabimo denar za preživetje.

    Kar je resnično nevarno zadnjih 200 let in kar je bilo vzrok smrti milijardi ljudi zaradi revolucij in koncetracijskih taborišč je čaščenje idealizirane VARNOSTI, DRŽAVE. Potrošništvo pa je čisti socialistični ukrep znotraj kapitalizma, saj je način vodenja makroekonomije: spodbujanje potrošnje.

  2. Tukaj mi deluje stvar tako, kot, da se je papež učil ekonomije iz filmov o teorijah zarot.

    Jaz poznam svobodni trg, ampak nikjer nisem zasledil, da bi zagovorniki svobodnega trga zagovarjali kaj takega, kot jim očitajo v teh filmih.

  3. Cestnikova italijanščina ni ne vem kaj, pa še citati so iztrgani iz kontesta. F1 ima rad metafore, predlagam, da raje počakamo na pravi prevod….

  4. Pa saj papež ni proti svobodnemu trgu, niti ne zagovarja socializma. Ne vem, kje to vidite.

    On samo pravi, da svoboden trg sam po sebi še ne zagotavlja moralne neoporečnosti. Svari pred “površnim in naivnim zaupanjem v dobroto tistih, ki imajo ekonomsko moč”. Naj mi kdo razloži, kaj je tu spornega.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite