C. Miriano: Bodite podrejene svojim možem!

26

costanzaL. 2011 je italijanska novinarka in publicistka Costanza Miriano na svetlo dala knjigo o ženskah z naslovom Poroči se in bodi podrejena. Ekstremna praksa za neustrašne ženske (Sposati e sii sottomessa. Pratica estrema per donne senza paura). Naslov je vzet od apostola Pavla, ki je zapisal: „Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu“ (Ef 5,22). Nakar je dodala še knjigo o moških z naslovom Poroči jo in umri zanjo. Pravi moški za neustrašne ženske (Sposala e muori per lei. Uomini veri per donne senza paura). Zlasti Poroči se in bodi podrejena je požela veliko zanimanje italijanske katoliške in nekatoliške javnosti. Do danes je bilo prodanih 50.000 primerkov, Costanza Miriano pa je o vsebini knjige predavala na mnogih krajih, običajno pred nabitimi dvoranami. Med drugim je knjigo in teze o ženski pokorščini možu (pravzaprav gre za teze o ženski, ki je drugačna od moškega) predstavila na različnih televizijah, tudi na državni RAI.

Zmerni kritiki so njene ideje označili za simpatični integralizem, sodobne feministke so jo hotele napasti s paradižniki (pričevanje ene od njih lahko preberete tukaj), tradicionalna katoliška sredina jo je sprejela. Costanza Miriano je prepričana, da uspeh njene knjige kaže na „željo po ponovni potrditvi razlike med moškim in žensko; biti proti propagandi ideologije spolov“.

Vse v redu in prav, dokler ni te dni knjiga izšla v Španiji.

Knjiga je med Iberijci že politični problem. Predstavniki kar treh največjih španskih parlamentarnih strank – PP (desna Ljudska stranka), PSOE (socialisti) in IU (levica) – so zahtevali njen umik s prodajnih polic. Nekateri iz IU grozijo s kazensko ovadbo proti avtorici, češ da njena knjiga spodbuja nasilje nad ženskami. Costanza Miriano je presenečena. Kaj takega se ji v rodni Italiji ni zgodilo. Lovi sapo in komaj zmore odgovarjati na vse telefonske klice španskih novinarjev. Na svojem blogu je zapisala, da bo očitno njena knjiga prva cenzurirana knjiga v Španiji vse od padca Francove diktature.

Zakaj so v Španiji skočili v zrak bolj kot v Italiji? Zakaj je skočila v zrak tudi desna in trenutno vladajoča Ljudska stranka (PP), ki vendarle korenini v tradicionalnem katolištvu?

Najprej to, da je knjigo izdala Nadškofija Granada. Nadškof Granade pa je mons. Javier Martínez Fernández – tisti prelat, ki je zaradi svoje bojevitosti že dolgo trn v peti španskim feministkam, gejevskim aktivistom in ideologom teorije spolov. Nedavno so mu pripisali stavek: „Če ženska naredi splav, jo lahko moški zlorabi.“ Bil je deležen medijskega pogroma, češ, da daje moškim licenco za posiljevanje žensk, ki so naredile splav. On seveda kaj takega ni nikoli izrekel. Le neko njegovo razmišljanje o splavu in posledicah splava na duhovno stabilnost ženske so novinarji razumeli narobe.

Poroči se in bodi podrejena je v Španiji poleg nadškofove vloge povzročila potres že zaradi naslova samega. Če je v Italiji naslov razumljen kot močna a bistra provokacija, v Španiji „bodi podrejena“ gre takoj na živce. Podrejenost je zapisana kot vrednota!?! Ana Vanessa García iz Ljudske stranke je glede pojma podrejenosti dejala, da je „barbarski“, saj „predstavlja zgodovinsko nazadovanje, potem ko smo naredili velike korake naprej“.

Kako torej ga. Costanza razume podrejenost? Takole piše na svojem blogu:

„Na vso grlo poskušam razložiti, da podrejenost – beseda je od sv. Pavla – nima nobene zveze z nasiljem; da je nasilje zadeva za tožilce in psihiatre. Hočem le povedati, da sta moški in ženska dve revščini, ki se srečata, in da ne pomaga veliko, če vsaka od njiju kriči o svojih pravicah, temveč da morata drug drugega sprejeti. Z Rilkejem pravim, da sva dve krhki in omejeni sposobnosti za ljubezen; pač pa z neskončno potrebo po ljubezni, ki na koncu kliče po Bogu, pravem ženinu. (…) Pravim, da je problem ženske želja po nadzoru, problem moškega pa egoizem. Biti podrejene torej pomeni, da nehamo nadzirati in da pustimo drugim, da so – ne da bi jih želele formatirati.“

Ko bo (če bo) prevedena v slovenščino, bo Costanzo Miriano pričakal za intelektualne provokacije odprti italijanski scenarij ali španska igra na nož?

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger ter sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.




26 KOMENTARJI

  1. Vau, po branju odlomka iz knjige, mora biti to izvrstna knjiga. Ta knjiga ne bi izšla niti v Italiji, če bi bil moški avtor tako provokativnega naslova.

    Avtorica mora biti izredno duhovna, izkušena, realistična ženska in zaradi tega sveža in prodorna. Meni ni kriterij, da polni dvorane, ker tisto kar je v današnji butalsko -kolektivni družbi popularno je navadno bullshit. A očitno je tu prisotno predvsem občinstvo osebkov, ki jih pop in kult kolektivizma izrinja na obrobje. Avtorica pa očitno nima samo aktualnega odgovora, temveč zna vse to izredno sveže in prodorno in iskreno predstaviti.

    Zadnjih 30 let od odraščanja naprej, sem veliko število neskladnosti začutil v slovenski kot svetovni družbi. Med drugim sem se podobno kot Robert Sirico v iskanju svobode odmikal od levičarske revolucionarnosti k liberalnemu kapitalizmu.

    V krščanskih forumih ( zadnjih 15 let) in zakonskih skupinah pa že dolgo kravžljam živce tistim, ki ne morejo sprejeti oznake: da so moški postali revčki in ženske možače.

    Danes me potrjujejo v moji intuiciji, opazovanjih sebe in družbe prav avtorji kot sta katoliški duhovnik Robert Sirico ( Zagovor prostega trga, 2013, založba Družina) in p. Cestnik, ki govori o centralno vodenih programih delanja Enakosti Spolov.

    Škandal v Španiji je sramoten in kaže kako totalitarna družba smo še vedno. Kako sovražna družba smo še vedno, posebej s strani ideologov Strpnosti. Socialisti so isti kot dr. Mengele, zdravnik v Dachauu, ki je na Judih, živih! delal medicinske poskuse. Ta SSovec, nacionalni-SOCIALIST je iskreno verjel, da dela dobro. Današnji inženirji družbe pa delajo mengelejsvsek poizkuse na živi družbi:
    1. socialistično gospodarstvo , vedno nove lepotne verzije tega mafijsko -totalitarnega reda
    2. multi kulti
    3. enačenje in izvotlitev religij
    4. enačenje spolov
    5. uničevanje družin
    6. uničevanje družbe, skupnosti in delanje Kolektiva
    7. uničevanje OSEBE in delanje klona, ki je ali služabnik Kolektiva ali pa mu dovolijo zadrogiranje, gledanje pornografije, da ga pasivizirajo.

  2. Žal mi je, da podvajam prispevek:
    A moram povedati, da sem bil zadnjič na predavanju p. Cestnika, ko je govoril o Vzgoji in začel s preroško modrostjo blaženega A.M. Slomška: Dobra šola – dobri časi, slaba šola – slabi časi.

    Pa Cestnika sem prvič od blizu poslušal na Rdečem bregu na Pohorju, ko je predaval glede odnosa Cerkev – moč, oblast. Če odmislim številna predavanja v okviru Nikodemovih večerov.

  3. Ponižnost in podrejenost sta v naši družbi negativni besedi. Ker jih dojemamo kot Fritzlove žrtve in ne kot kristjani. Vabim teologe in krščanske mislece, da tukaj povedo kako dojemajo ponižnost in podrejenost krščansko.

    Ali pa jih dojemamo kot uspehe socialističnih ideologov, pa čeprav smo “konzervativci” ali “liberalci” v desni Ljudski stranki, smo dejansko prepojeni s socialistično demagogijo, MRSA bakterijo, rakavami metastazami:
    “Ana Vanessa García iz Ljudske stranke je glede pojma podrejenosti dejala, da je „barbarski“, saj „predstavlja zgodovinsko nazadovanje, potem ko smo naredili velike korake naprej“.”

    Podrejenost je nujna v hierarhiji. Podrejenost je nujna v odnosu do Boga. Priznavanje avtorstva pomeni priznavanje avtoritete. Boljši uči slabšega oz. od boljšega se učimo. To avtoriteto je uničila ideologija permisivnosti, ker se je odpovedala dajanju zahtev in dajanju kazni otrokom. Zato smo dobili razvajene ( agresivne) in popolnoma nesposobne ( v vatki) “odrasle”, ki so lahko samo revolucionarni kloni.

    Ponižnost: zadnjič sem prebral par dobrih misli o ponižnosti, a mi jih hudič ravno sedaj ne dovoli priklicati v spomin.
    V smislu, da se odpovedujem svojemu egoizmu iz ljubezni do Boga in da ni to neko dajanje v Nič in zlaganost. PRav tako ne pomeni, da ne smem povedati svojega mnenja in da moram vse ( tudi sranje) ubogati in jesti. Temveč odpiranje prostora, kot Marija, ki je sinonim odprtosti za Svetega Duha. Kot Jezus, ki je šel na koncu prostovoljno v trpljenje in še prej ko je ponižno zavrnil vse (NEPONIŽNA, antiponižne ) ponudbe Hudiča po 40 dnevnem postu na začetku svojega delovanja.

    • Nekaj (mojih) misli:

      Ponižnost:
      Fabrice Hadjadj ( http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/avtor/fabrice-hadjadj ) govori o krepostih, ki bi morale nastopati v paru, pa jih je hudi duh razcepil. “Ponižnost brez plemenitosti postane leno umikanje, plemenitost brez ponižnosti pa ohol aktivizem.” … “Ves čas se podimo za delnimi krepostmi, ki so popolne slabosti, in svet lahko umre zaradi naše vneme.”

      Podrejenost ali pokornost:
      Zelo zanimiva mi je misel svete Favstine Kowalske, ki pravi, da je pokornost edina drža, ki je hudi duh ne more zavzeti. Pravi, da je on lahko tudi ponižen, pokoren pa ne.

  4. Constanzo sem odkril pred tremi tedni, ko je bila na audienci pri Papežu in ko je napisala pismo Papežu , kot vsoj prispevek k sinodi o družinah, ki ga najdemo na njenem blogu http://costanzamiriano.com/2013/10/22/lettera-al-papa/.

    Sicer pa je to žesnka močnega karakterja, ki je bila vrhunska atletinja. Všeč mi je ko v svojih pričanjih pripoveduje o vsakdjanjih problemih zakosnekga življenja, ko se vidi da je z obama nogama trdno na tleh. Potrebno bi bilo omeniti vsja še eno knjigo: “Sposala e muori per lei. Uomini veri per donne senza paura” Poroči jo in urmi zanjo: Pravi moški za ženske brez strahu.

  5. Ko sem bral tale ( https://www.casnik.si/index.php/2013/09/26/branko-cestnik-kaj-je-spol/ ) prispevek o teoriji spolov, sem malo razmišljal, kaj imajo skupnega razmreja: moški – ženska, kapital – politika, socializem, kapitalizem. Mogoče je to pri tej temi malo offtopic, mogoče pa ne.

    Socializem je gospodarsko-politični sistem. Pri njem je nekako isto, če si gospodarstvenik ali politik. Isto kot pri „gender theory“, kjer spol ni pomemben. To pomeni, da „gender theory“ ni nekaj, česar se je socializem oprijel, ko mu je zmanjkalo idej. Pač pa je nekaj, kar mu je bilo že od začetka prisotno v samih temeljih. Mogoče se šele sedaj bolj kaže v spolni obliki.

    Kapitalizem je uradno gospodarski sistem. Neuradno pa ima velik vpliv na politiko. S svojim denarjem kupuje politiko in potrošnike. To je isto, kot pri človeku ki hodi v javno hišo in plačuje prostitutke.

    Pri nas v Sloveniji imamo najslabšo kombinacijo obojega.

    ————–

    Kakšen je pristen odnos med moškim in žensko je nam kristjanom bolj ali manj jasno. Da je krščanski zakon tisto, kar ju najbolj idealno poveže, je tudi jasno. Sprašujem se, ali je možno na podoben način razmišljati tudi o razmerju med (tržnim) gospodarstvom in demokracijo (politiko, republiko).

    • Se ne strinjam. Če bi hodil na FDV ali bil v kakšnem socialističnem ali ekološkem gibanju, potem bi videl, da gre za inženiring družbe – tipa “lepotne operacije”, “menjava spolov”, “presaditev organov” v DRUŽBI. Konec koncev socializem nima pojma o ekonomiji, a se jo loti iz FDV, ideološke napetosti in jo ugrabi. Ugrabi in spridi tudi filozofijo, teologijo, sociologijo, umetnost, religijo.

      Kapitalizem je zgolj gospodarski sistem ( uvaja prosti trg in ga pravno ščiti). Pravni sistem pa temelji na krščansko-judovski morali. Kapitalizem nič ne podkupuje, nič ne vlaga denar v … ker je to stvar delavcev in podjetnikov, kam bodo nosili svoj denar, kapital in kam ga vlagali. Seveda je eden od igralcev tudi mafija, ki vlaga denar in posluje, ker jo je nemogoče izkoreniniti. Prav tako neetični posamezniki in mafijske združbe težijo k zlorabam kapitalizma ( insajderstvo, krony kapitalizem, monopoli, karteli, korporacijski kapitalizem).

      • Ne vem, v čem se ne strinjava. Seveda gre pri socializmu za inženiring družbe. Vse pomeša med sabo. Saj o tem govorim. Jaz socializma itak ne maram in ga nikoli nisem.

        Pri kapitalizmu pa tudi ti govoriš o zlorabah. Kapitalizem na zahodu je bil prijazen v času hladne vojne, sedaj pa je tudi on čedalje manj svoboden, manjši podjetnik težko konkurira korporacijam.

  6. Z njeno teorijo bi se strinjal samo pod enim pogojem, da bi zraven dodala še poglavje “bodite podrejeni svojim ženam”.

    Zakaj bi morala želja po nadzoru biti podrejena egoizmu? Poleg tega da ne bo pomote, poznam veliko moških ki hočejo da se njihove žene obnašajo tako kot oni hočejo.

  7. Ponžnost….
    Bog ne rabi naše ponižnost in to je samo izgovor za to,da se lahko pod tem besednjakom poskušajo nekateri prikazati kot bolj posvečeni kot drugi.
    Človek se mora postaviti sam zase le tako je lahko potem tudi normalen verujoči…

  8. Val, s svojim komentarjem si pokazal, da popolnoma nič ne razumeš o čem govori Kostanzo Mriana !!!

  9. ha ha… na ta članek sem uletel z bloga tega pavla, ki je prvi komentrial in tam seveda zadeve on razlaga povsem po svoje. to podrejanje moškim seveda tipični moški šovinist razume kot to, da pač mora ženska svojega moža podpirati, mora skrbeti za družino, otroke, ne sme preveč misliti na kariero ali sploh ne, skratka, da mora ugajati tistim tipičnim stereotipom, ki so ga izoblikovala sotletja moškega šovinizma. potem pa tu dejansko preberem razlago avtorice, ki dejansko govori o nečem popolnoma drugem. skratka, moški šovinisti očitno ploskajo nečemu, kar sploh ne razumejo. skratka, če je avtorica bistvo svojega razmišljanja korektno povzela, potem se ona sploh ne uvkarja z vprašanje same enakopravnosti žensk v družbi, kar je za moške šoviniste ravno tako sporno, ko je za raciste sporno to, da imajo črnci volilno pravico, ampak dejansko z psihologijo odnosa med partnerjema. torej dejansko govori o tem, da naj pač žene svoje može nekako pustijo pri miru, naj jim “dajo dihat”, torej naj jih ne nadzorujejo. in če sedaj spekuliram zakaj tako misli, bom rekel, da zato, ker stereotipen ali pa tipičen moški je v osnovi zelo ranljiv in šibek, zato si občutek svoje moči ustvarja s tem, da zatira ženske, da jih pač skuša nekako podrejat, da jim pač ne dovoli, da dvomijo v njegovo avtorito, da jim ne dovoli, da ga pač recimo izzovejo itd. skratka gre za strah. strah, da pač zadev ne bojo imeli več pod nadzorom. strah pred tem, da bi jim ženske dokazale, da so enako sposobne itd. zato si pač izmišljujejo razne floskule v smislu, ja, ženkse in moški smo si različni. ja, seveds smo si, ampak ta različnost ne pomeni tega, da pa je nujno moški tisti, ki dela kariero in se v družbipočuti pomembnega, medtem ko pa ženska doma previja otroške usrane riti. ker, takoj ko se najde ženska, ki lahko tisto, kar naj bi počeli samo moški, počne tudi sama enako dobro ali še boljše, potem ta teorija pač nujno pade in s tem tudi razkrije to, da gre zgolj za ideologijo, ki temelji na moškem šovinizmu. tako da poanta: moški in ženske smo si zagotovo različni, ampak hkrati pa tudi enakopravni.

    • Hvala za razlago kako razmišljajo moški šovinisti. Dosedaj še nobenega nisem srečal, samo pomehkužene moške. Mi lahko zaupaš od kje si dobil primer šovinističnega moškega?

      • “pomehkuženi moški” je pojem, ki so ga izumili moški šovinisti, tako da glede na to, da ga sam uporabljaš, lahko moškega šovinista začneš iskati kar pri sebi. mislim, da bo to dober začetek, tudi glede na to, da si očitno dovolj slep, da v večinsko moško šovinistični družbi še nisi uspel srečati niti enaga moškega šovinista.

        • Joj, kakšne cenene fore imaš. To je podobno kot bi jaz tebe tožil in obsodil kot komunista, ker si uporabil besedo subvencija.
          Nisem šovinist. Svojim otrokom sem menjal plenice in jih v glavnem jaz zvečer dajal spat. Način kako si povedal glede usranih riti pa mi kaže, da nimaš otrok ali pa imaš to previjanje za “žensko delo” kot tipični šovinisti.

          • ja, problem je, da te nisem ne tožil, ne obsodil ter niti trdil, da si šovinist, ampak samo zapisal, da uporabljaš pojem, ki ga uporabljajo šovinisti. skratka, gre za nek indic, ne dokaz.

            če si otrokom menjal plenice in jih dajal spat super, vprašanje tu niso dejanja kot taka, ampak sam odnos. a si to dojemal kot moško delo, oz. tudi kot moško delo ali zgolj kot delo, ki ga je treba opraviti, ali si se samo počutil car, ker si svoji ženi pomagal pri nečem, kar je v bistvu njeno opravilo, tako da si ji torej delal uslugo, torej ji pomagal pri njenjih opravkih? glede na to, kako se s tem hvališ, je zelo verjetno, da to drugo. ker po drugi strani pa na svojem blogu pišeš o tem, kako je prizadevanje za enakopravnost spolov skorajda isto kot holokavst.

            tudi to, da se hvališ z otroci, je lahko še eden simptom moškega šovinizma, saj seveda s tem impliciraš, da je pač bistvena vloga žensk to, da rojevajo otroke, saj brez tega, da bi se lahko z otrokom hvalil, se očitno ne bi počutil “pravega” moškega in se ne bi počutil dovolj samozavestnega, da bi lahko druge imenoval za “pomehkužene” ali “revčke”, npr.

            pri moškem šovinizmu pač gre za to, da se med spoloma postavi neke meje, ki so lahko seveda zelo različne, jaz sem v svojem komentarju pač opisal tisto stereotipno. tvoja meja, kar se tiče spolnih vlog, oz. vloge ženske je lahko drugje, ampak bistveno je to, kako nekdo na prestopitev take meje reagira: torej s tem, da začne govoriti o razkroju vrednt ipd. in seveda o tem, kako moški postajajo pomehkuženi, ženske pa možače. skratka, tu se očitno tvoj silni liberalizem konča in se začne tipično socialistična delitev družbenih vlog. tu so socializem, komunizem, krščanstvo, islam itd. povsem na istem. vse te ideologije po eni strani poveličujejo vlogo ženske v družbi, hkrati je pa ta vloga točno določena, seveda na način, kakor je to določil moški. vsako odstopanje od tega, pa naj bi pomenilo neke anomalije.

            vprašaj se, kako si recimo glasoval, glede referenduma o umetni oploditvi samskih žensk? jaz bi kar stavil na to, da si bil proti. in zakaj je bila večina proti? ja seveda zato, ker si šovinistična družba težko predstavlja, da bi pač ženska lahko v tem primeru bila avtonomna, čeprav pa po drugi strani poudarjajo, da je ženska steber družine. ja, steber že, ampak samo če je moški zraven, če ne je pa totalno nesposobna in neuporabna in lahko otroka vzgolji samo v psihopata, morlica ali pa bog ne daj homoseksualca, a ne?

  10. Ali knjiga v slovenskem jeziku obstaja? Po netu je ni videti, vendar je na strani avtorice (EN verija) napisano, da naj bi bila prevedena v slovenski jezik.

    http://costanzamiriano.com/about/english-version/
    I wrote two books, Sposati e sii sottomessa a Sposala e muori per lei (something like Get married and be submissive, and Get married and die for her) wich have sold about 70.000 copies in Italy (it is a very good number for Italian standards) and have been translated in many languages: Spanish, French, Portoguese, Polish,Slovenian, by now. They have been printed sixteen times. The first one had a very good review on the first page of L’Osservatore Romano (the Holy See Official Newspaper)

  11. Krepostna ženska!

    Ženska, ki je sposobna priznati, da imajo ženske slo po nadzoru in nadmoči nad moškim, pri čemer si privoščijo različne intrige, namesto da bi bile pozitivno naravnane in iskale skupno duhovno ravnovesje z življenjskim partnerjem.

    Ravnovesje, ki omogoča prijeten, enakopraven, medsebojno spoštljiv in ustvarjalen odnos.

    In prav v tem tiči svetopisemska podrejenost

  12. Če bi ženske iskale duhovno ravnovesje z moškim partnerjem, bi lahko preprečile alkoholizem pri moških, odhajanje z doma, kajenje, živčne bolezni in nasilje.

    Skratka, v odnosu do moškega bi morale delovati čimbolj duhovno, torej vzgojno, ne pa nasilno.

  13. Kako enostavno lahko ženska pozitivno duhovno vodi moškega, pa ne bi šlo za nadzor, nadmoč ipd.

    Splošno znano je, da so ženske bolj vešče odnosov kot pa moški.

    To svojo sposbnost morajo usmeriti v načrtno izgradnjo primernih medsebojnih odnosov, ne pa obratno.

  14. Poglejmo nekaj pozitivne naravanosti ženske do moškega partnerja:

    -kako si lepo opravil to delo
    – kako si pozoren
    – naj ti povem šalo
    – zapojva
    – zaplešiva
    – vesela sem, ker si prijazen…..

    Seveda velja podobno za moškega.

    Gre za medsebojno pozitivno duhovno naravnanost, ki jo izražata z nasmehom, lepimi pogledi, nežnimi dotiki, ljubkovalnimi izrazi…

  15. Trganje vrstice iz konteksta je zelo škodljiva reč. Sv. Pavel govori v odlomku Ef 5,21-32 o odnosu med možem in ženo ter ga primerja z odnosom med Kristusom in Cerkvijo. V kontekstu ne gre za podrejanje kot nekakšno tlačenje, ampak za odnos, v katerem po drugi strani mož ljubi ženo kot Kristus svojo Cerkev, za katero jepredal sam sebe. Mož in žena sta eno telo, nihče pa ne sovraži svojega telesa.
    Seveda more imeti to besedilo pravi učinek le znotraj pristnega krščanskega zakona. Z njim opletati pred sodobnimi pogani je nesmisel.

Comments are closed.