… orkester pa še kar igra
Razmere na trgu dela se v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile. Delovno aktivnih je precej manj kot lani, v evidenco brezposelnih je bilo v devetih mesecih prijavljenih 9,6 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani. Med njimi izstopajo iskalci prve zaposlitve in brezposelni zaradi prenehanja pogodbe za določen čas.
Medtem se razmere še dodatno poslabšujejo tudi v bančnem sistemu. Nova ljubljanska banka je namreč v prvih devetih mesecih ustvarila skoraj 300 milijonov evrov izgube. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo potrebna nova dokapitalizacija, glede na to, da vodstvo poudarja, da bodo bremena preteklosti še močno vplivala na končne poslovne rezultate banke. Za komentar smo za naš radio povprašali ekonomista Bernarda Brščiča, ki je spregovoril tudi o slabem delovanju vlade.
Brščič meni, da gre pri Novi ljubljanski banki za primer, pri katerem bi bilo potrebno razmisliti o radikalnih rešitvah. „Nadaljnje dokapitalizacije po mojem mnenju niso smiselne, banka se je izkazala za vrečo brez dna. Po mojem mnenju gre za institucijo, ki je namenjena odobravanju političnih kreditov tovarišij foruma 21, ki se očitno ne nameravajo povrniti.“
Zdi se mu, da tudi nova uprava in nov nadzorni svet ne vplivajo pozitivno na uspešnost poslovanja. „Vprašati se bo potrebno, ali državno lastništvo je sploh smiselno, ker očitno vključuje vsaki dve leti dokapitalizacije reda velikosti 400 milijona evrov. Podjetje, ki ne more poslovati z dobičkom, je potrebno poslati v stečaj. Res pa je, da si nihče na slovenskem ne upa naliti čistega vina. Največja državna banka ni ekonomsko sposobna preživeti na trgu in za takšne bančne „dinozavre“ je edino zdravilo izumrtje, oz. v ekonomskem jeziku stečajni postopek.“
Vsi makroekonomski indikatorji kažejo, da gospodarstvo v Sloveniji stagnira, tudi zaradi povečevanja brezposelnosti. Zato se ekonomistu Brščiču optimizem vlade pri reševanju gospodarske slike zdi popolnoma neosnovan. „Verjetno motiviran s političnimi cilji, preživetja ostanka na oblasti in delitvi še tistih zadnjih drobtin, ki so preostale.“
Poudaril je tudi izjemno zaskrbljujoče stanje javnih financ. „Slovenija tone, tone globoko. Vlada je nesposobna obrzdati apetite interesnih skupin in javnega sektorja. Od tod tako velik proračunski primanjkljaj. Obetov, da bi se izvedla konsolidacija javnih financ ni na obzorju, čeravno predlagani proračun 2014 nominalno predvideva 3% proračunski primanjkljaj. Vendar je upoštevajoč znane prihodke in odhodke jasno, da gre za prevaro tako domače javnosti kot tujih institucij. Sam trdim, da bo proračunski primanjkljaj v naslednjem letu primerljiv letošnjemu, to je reda velikosti med 5,5 in 6% BDP, ne upoštevajoč stroškov sanacije bank. Tako da je ta optimizem v popolnem nasprotju z ekonomsko realnostjo.“
Več: Radio Ognjišče
