B. Brščič, Reporter: Zmaga koalicije statusa quo

6

Državnozborske volitve pomenijo hud poraz slovenske pomladi in velik politični zasuk v levo. Neverjetno je, kako je tranzicijski levici po katastrofalnem mandatu vlade Alenke Bratušek, ki je državo pripeljala v popoln ekonomski, politični in pravni razkroj, uspelo ne samo prepričljivo zmagati, ampak pridobiti celo ustavno večino.

V nedeljo je zmagala preteklost, koalicija statusa quo. Očitno je, da si večinski del volilnega telesa ne želi sprememb. Še več, presenetljiv uspeh Združene levice kaže, da si pomemben del volivcev želi spet v preteklost, v čase jugosocializma. Ta recidiv jugonostalgije in socializma se Sloveniji dogaja v času, ko jedkost finančne krize zahteva korenit preobrat v vodenju ekonomske politike. 81-odstotni delež javnega dolga v BDP, petodstotni proračunski primanjkljaj, 1,2- milijardni izdatki za servisiranja javnega dolga, to so le nekateri izmed simptomov slovenske bolezni. 80 odstotkov volilnega telesa je mnenja, da lahko nadaljujemo po starem, in Miro Cerar je dobil mandat, da bo v Sloveniji vse tako, kot je bilo. Status quo. Upoštevajoč volilne izide bo sestava nove vlade lahka, vladanje pa težko. Zelo težko. Slejkoprej se bo moral soočiti z ekonomskimi in fizikalnimi zakonitostmi. Tudi če 80 odstotkov slovenskih volivcev meni, da je zemlja ploščata in da lahko dolgoročno porabimo več, kot ustvarimo, jih bo prav kmalu dohitela realnost. Zemlja je okrogla in porabimo lahko toliko, kot ustvarimo. V Sloveniji žal ustvarimo zelo malo, borih 36 milijard evrov bruto domačega proizvoda.

Teh ekonomskih omejitev ne more spremeniti niti »new-ageovska um’ba-ja« filozofija, ki je Cerarja druži s pokojnim Drnovškom. Ko bo tudi njega dohitela realnost, bo konec praznega leporečja, ki je tako blizu povprečnemu Janezu Novaku. Ključno vprašanje dolgoživosti vlade Mira Cerarja bo, kako dolgo bo razbrzdano fiskalno politiko, zaznamovano z dvemilijardnimi proračunskimi primanjkljaji, prenašala Evropska komisija in zlasti tuji kreditodajalci.

Več lahko preberete v Reporterju.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


6 KOMENTARJI

  1. “Očitno je, da si večinski del volilnega telesa ne želi sprememb”, je glavni problem. Zato tudi: Nacionalni interes, privatizacije nikar!
    To je v Sloveniji za mnoge »napredne« kadre še vedno edino pravilna in zmagovita »mantra«. Skupna, državna lastnina je že dolgo ugodna «paša«. Uk se torej izplača. To ve njen zagovornik dr. Jože Mencinger, pedagog in bivši rektor UL. Vlada torej ve, da je ta »mantra« ljudstvu tako zato zelo domača. Le tako bomo baje svetilnik Evrope, prepoznavni v svetu, pa naj stane kar hoče. Na volitvah se ta »mantra« vedno izplača! Zadolženost sploh ni več problem. Kaj pa po volitvah? Bo pa že nekako, če Bog da in EU!? Skoraj vsem Slovencem je že dolgo jasno, kaj je udobje in napredek, četudi na kredit!? Odgovornost za zgrešene kredite in za zastoj v razvoju nosijo v Sloveniji vendar vedno drugi! Odgovoren je menda celo le hudič ali pa EU, nikakor ne »mi« in ne »naši«!? Zakaj so že volitve?!

    • Neprimerni za kapitaliste in tržno gospodarstvo?
      »Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Po l. 2004 pa smo domačijsko gospodarjenje zamenjali z modernim finančnim poglabljanjem, iskanjem »priložnosti«, kupovanjem«donosnih« vrednostnih papirjev, torej s kazino kapitalizmom…«, tako še letos marca pravi v zelo branem tedniku ekonomist dr. Jože Mencinger, donedavnega predavatelj ekonomije na pravni fakulteti in bivši rektor UL, minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi, nesojeni evroposlanec stranke Pozitivna Slovenija. Po takšni izjavi se mi porode vprašanja.
      Gospod dr. Mencinger, ali slovenski državljani res nismo (bili) primerni za kapitaliste in tržno gospodarstvo? Ali državljani mali delničarji, delniški skladi, vzajemni, podjetniški, investicijski, pokojninski skladi in druge pravne osebe, i.p., res niso pravi lastniki podjetij, čeprav imajo njihove delnice? Ali družabniki celo v gospodarski družbi »d.o.o.« tudi niso še pravi lastniki podjetja? Ali so potem gospodarske kapitalske družbe v veljavnih zakonih povsem zgrešene? Kdo je pravzaprav po vaše lahko pravi lastnik podjetja oz. gospodarske družbe? Ali je to samo samostojni podjetnik?
      So potem vse gospodarske družbe povsem zgrešene in nekoristne? Kaj menijo menedžerji, strokovnjaki, politiki, poslanci? Ali je smer razmišljanja dr. Mencingerja še vedno prava in aktualna?

  2. Sami vrhunsko “pošteni” in “strokovni” kadri SDS:

    Janša-obsojen korupcije, dokazano kriv tudi laganja, plagiatorstva, zavajanja in trgovine z orožjem;
    Casar-miljonsko oškodovanje Luke Koper, trenutno se skriva pred zaporom ;
    Hrvatin-obsojen goljufije oz. korupcije (Cernac pa ga je kljub temu vzel v službo, ko je bil minister);
    Gomboc- obsojena prevarantka;
    Marinic- obsojen goljufanja pri izpitu iz nemščine;
    V.Turk-najvecji Slo crnograditelj;
    Rupar- obsojen goljufije, trenutno pred odhodom v zapor, tržiški obcini dolžen 80.000 eur;
    Rajko Janša- 15 let je živel (oz. še živi) v črni gradnji, od nic do miljonarja mu je uspelo priti v nekaj letih;
    Lovšin-obtožen korupcije pri gradnji terminalov v Rusiji;
    Rašcan-obtožen oškodovanja delavcev pri Delo revijah v višini 500.000 eur;
    Tanko-sin zaposlen na Plinovodih brez ustrezne izobrazbe v casu Janševe vlade.

    • Seveda, seveda, na “levi” so sami poštenjaki tipa “meni se nič ne more zgoditi, ker sem nasprotnik JJ”.

  3. Ne, Cerar je dobil mandat zato da bo vse drugače. On bo prekinil z vsem v dosedanji praksi in začel delati tako kot “bi morali” že ves čas, tako da bo končno socializem zaživel. Kajti on ne bo več dovolil da bi korupcija ovirala socialzem.
    Ponovno je vzel v roke “moralni lik komunista” in ugotovil da to je to. In to nam je med kampanjo bral kar naprej. Celo malo dopolnjenega, npr. s tem da je on aktivni župljan v svoji fari. Pomislite! Kdo ne bi glasoval za takega človeka?

    Na drugi strani, SDS ni ponudila nič konceptualno novega. Vse je pri nas dobro, le malo preveč trošimo. Če to zrihtamo smo na konju.

    Medtem ko je država v totalnem političnem razsulu. Sodba Janši priča da smo totalno v dreku. Ali da živimo pod popolno tiranijo. Smrtne kazni ni več, smo pa zato priča tihim masovnim ekskomunikacijam. Na to lahko mirno sklepamo iz Janševe sodbe. Sodnica te pošlje nekam, in to lepo požri in pojdi dalje. To se dogaja že ves čas, pa tega sploh ne opazimo. Nobenemu od sodnikov se ne zdi vredno opravičiti se za zlorabe sodstva za nazaj. Za dachaujske procese, za Nagodetov proces, itd. Za morje procesov v katerem je sodnik pljunil na državljana, ko je stopil predenj.

    To je naša realnost. In na to realnost je SDS ponudil tablice in 50€. Folk pa je rekel, hvala. Ne nas zaj*.

  4. Medtem si je naša neodvisna Slovenija poleg izbrisanih nakopala še varčevalce. To sta dve tako hudi klofuti našim osamosvojiteljem, da jih zlepa ne bodo zmogli pogoltniti. Oboje so verjamem podtaknili Kučanovi ljudje, toda desnica je nasedla kot je dolga in široka. Treba se bo sokorit, sicer desnica še dolgo ne bo videla zmage.

Comments are closed.