B. Brščič, Delo: Bančni socializem nima prihodnosti

Petkova odločitev Banke Slovenije (BS) o uvedbi postopka nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke naj bi pomenila začetek čiščenja našega bančnega sistema. Zaradi minimizacije sistemskega tveganja in da bi se izognili paniki zaradi bank je bila namesto stečaja izbrana likvidacija obeh bank. Napačna odločitev in nevaren precedens za prihodnje reševanje nesolventnih bank. Odločitev je bila namreč spremljana z odobritvijo kar milijardo trideset milijonov evrov visoke garancije Vlade Republike Slovenije. S tem je država v obeh bankah v celoti prevzela jamstvo za depozite pravnih in fizičnih oseb ne glede na višino ter zaščitila terjatve vseh imetnikov obveznic obeh bank. S to odločitvijo se je potencialni javni dolg samo v enem dnevu povečal za kar tri odstotke BDP.

Pogubne javnofinančne posledice

Trdim, da bo odločitev BS in vlade imela pogubne javnofinančne posledice ter vzpostavila finančno nevzdržen model bančne sanacije. BS hoče z nadzorovano likvidacijo prikriti svoje večletno porazno delo na področju regulacije in nadzora bančnega sistema. Vse od začetka krize leta 2008 je prikrivala pravo razsežnost pojavnosti slabih kreditov ter dopuščala kapitalsko neustreznost in celo nesolventnost poslovnih bank. V sodelovanju z Evropsko centralno banko je bolnim slovenskim bankam zagotavljala likvidnost, pravi problem kapitalske neustreznosti in celo negativnega lastniškega kapitala pa je ostal prikrit. Pet let trajanja krize slovensko gospodarstvo sobiva z živimi bančnimi mrliči, bankami, ki so sicer likvidne, a nesolventne. Nadzorovana likvidacija sicer naslavlja problem, pred katerim si je vsa država predolgo zatiskala oči, a osnovana je na napačnih podmenah kot tudi zgrešeni oceni posledic.

Predpostavljati, da dve obrobni zasebni banki, kot sta Factor banka in Probanka, vsaka z dvoodstotnim tržnim deležem in manj kot milijardo evrov težko bilančno vsoto pomenita sistemsko tveganje za naš bančni sistem, kot v svojih argumentih navaja BS, je absurdno. Banki nista sistemsko pomembni, sta opomba pod črto. Res pa sta sistemsko pomembni za člane t. i. omrežja Foruma 21. Uvid v lastniško strukturo namreč pokaže zelo zanimivo sliko, Factor banka je tako rekoč hišna banka ACH, d. d., ki jo obvladuje skupina Hermana Rigelnika, v lastniški strukturi Probanke pa je zastopan cvetober podjetij koalicije nacionalnega interesa, kot so Gorenje, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško in Trimo. Lastniška struktura izkazuje incestna razmerja med lastniki, ki so hkrati tudi največji komitenti obeh bank in prejemniki kreditov.

V svobodnem tržnem gospodarstvu bi bilo normalno, da se za banko, ki ne izpolnjuje regulatornih zahtev centralne banke in izkazuje negativen lastniški kapital, sproži stečajni postopek. Ta ob preudarno vodenem postopku ne privede do bančne panike in posledičnega navala na banke. Model jamstvene sheme zagotavlja deponentom do višine 100.000 evrov varnost njihovih prihrankov. Deponenti z višjimi depoziti in imetniki obveznic pa postanejo upniki v stečajnem postopku. Počasi se bodo deponenti, predvsem tisti z depoziti nad 100.000 evrov morali začeti zavedati, da so banke tvegane institucije in da ni vseeno, komu posojamo denar. Odločitvena spremenljivka ne sme biti zgolj višina pasivne obrestne mere, ampak tudi ocena tveganosti poslovanja banke. Z deponiranjem sredstev namreč implicitno podpiramo kreditno politiko dotične poslovne banke, beg depozitov pa je nemara najboljše zdravilo za njeno razbrzdano kreditno politiko. Petkov ukrep BS in vlade pomeni radikalen poseg v delovanje tržnega mehanizma in pogubno vpliva na njegove dobročudne katalaktične sposobnosti.

Evropski ne socializaciji izgub

Odobritev milijarde trideset milijonov evrov visoke državne garancije za Factor banko in Probanko pomeni, da smo privolili v socializacijo izgub zasebnih bank. Je v nasprotju z evropskimi smernicami, kjer naj bi glavno breme bančne sanacije nosili lastniki, nezavarovani deponenti in bančni sistem kot celota, šele na koncu davkoplačevalci. Uporabljeni model bančne sanacije izvzema odgovornost in odvezuje krivde za nastali položaj ne samo BS, ampak tudi lastnike obeh bank, njune velike deponente, druge poslovne banke, torej vse v krivdni verigi. Razen davkoplačevalcev. Čeprav nič kriv za klavrno stanje v obeh bankah, bo edina žrtev sanacijskega eksperimentiranja BS in vlade ravno Janez Novak, slovenski slehernik.

Več: Delo