Naslovnica Avtorji Objave od Zoran Milivojević

Zoran Milivojević

48 OBJAVE

Identiteta sveta

Kadar se človek vpraša: » Kdo sem?«, bodo vsi iskreni odgovori opisali njegovo identiteto. Če pa ima nekdo težave, da opredeli samega sebe, tedaj...

Ohlajanje hvaležnosti

Občutek hvaležnosti ima visoko vrednost takoj, neposredno po prejemu usluge. Bolj ko čas mineva, bolj se občutenje hvaležnosti počasi izgublja, vse dokler ne izgine. Namesto občutenja hvaležnosti ostane samo zavedanje in spominjanje na dobljeno uslugo. Odvisno od karakterja pa se lahko tudi to spominjanje potisne v pozabo. Ta proces imenujemo hlajenje hvaležnosti.

Kramljanje

Kramljanje je pomembna družbena veščina, ki deluje tako, da neznancem ni neprijetno v skupnem času in prostoru. Ta veščina vsebuje občutek za mero: kako se kramljanje začne, kdaj je potrebno spremeniti temo, katerih tem se je potrebno izogibati in jih niti ne smemo začeti ter podobne socialne spretnosti.

Bolezen, strah in pregled

Splošno znano je, da se bolezen najbolje zdravi v zgodnji fazi poteka, tako da ljudje vedo, da je razumna reakcija na pojav simptoma obisk zdravnika z željo po pregledu. Toda opisano čustveno stanje vpliva na človeško obnašanje dosti močneje od razuma. Namesto da se ukvarjajo s simptomi, ljudje začnejo nezavedno zmanjševati svoj strah pred boleznijo.

Učitelj kot tretji starš

Projekcija je nezaveden psihološki mehanizem, s katerim izkrivljamo resničnost. Kadar nam nek nov dražljaj iz zunanjega sveta izgleda podoben dražljaju iz preteklosti, takrat naš...

Pedagoška pogodba staršev in učiteljev

Avtoritativni ali tradicionalni model poučevanja postavlja učitelja na prvo mesto. Daje mu moč. A učence postavi v točno določeno družbeno vlogo ubogljivega in poslušnega prejemnika znanja. Učiteljem je ta model najbolj primeren in pričakujejo, da starši učencev v njem podprejo učitelje. Storitveni model pa je popolnoma obrnjen na glavo. Na prvo mesto postavlja učenca in mu preko staršev daje moč.

Teatraličnost

Nekateri ljudje se v vsakodnevni komunikaciji obnašajo kot slabi igralci. Ne glede na to, o čem se pogovarjajo z drugimi, to delajo preveč naglašeno, pretirano poudarjeno. Njihovi stavki so polni pretiranih in slikovitih besed, oznak in pridevnikov. Včasih preglasno govorijo, ampak vedno dramatično predstavljajo svoj močan čustveni doživljaj, ki spremlja njihovo zgodbo.

Izmikanje vsakemu konfliktu

Za razliko od ljudi, ki v konfliktnih situacijah naredijo eno skrajnost, tako da od drugih zahtevajo, da jim znova in znova zadovoljujejo in izpolnjujejo vsako njihovo željo, obstajajo tudi ljudje druge skrajnosti, ki se ob vsakem konfliktu umaknejo in popuščajo drugi strani. Družbeno okolje prve skrajneže doživlja kot »okorneže« in »težake«, druge pa kot »zelo fine, prijetne« in »izjemno ljubeznive« ljudi.

Kazen za brezčutnost

Na drugega gledamo skozi prizmo koristi, kot na predmet, katerega edini namen je, da služi zadovoljevanju kratkotrajne želje. Kot da je človeška družba postala velik supermarket, v katerem jemljemo druge ljudi, da bi jih izkoristili, in jih nato vračamo z reklamacijo in vzamemo neke druge ljudi. Ta trend, ki obstaja zagotovo pri mladi generaciji, imenujejo narcisoidnost.

Razvajen ali prezaščiten otrok?

Starš, ki je v stalnem strahu, da se bo otroku nekaj slabega zgodilo, je obseden s tem, kako vse bi zaščitil otroka pred raznoraznimi nevarnostmi in tveganji. Tak starš ne uči otroka, kako naj se varuje sam, ampak ga sam stalno varuje in ščiti. S takim obnašanjem otroku daje dve slabi sporočili: da je on majhen in nemočen, ter da je ta svet zelo nevarno mesto.

Aktualno v naših rubrikah