Terezin – duhovna izkušnja Dantejevega Pekla

Za mnoge je bil Terezin končna postaja, za nekatere pa le vmesna na poti v Auschwitz. Večina se jih ni nikoli več vrnila. Med njimi je bilo na tisoče otrok. Odraščali so v skrajni bedi in ponižanju. Danes je v visokih, sivih in turobnih stavbah muzej.

pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege

Društvo za interpretacijo dediščine skrbi usoda Plečnikovega stadiona

V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti.

Državljan Slovenije, kje je tvoje mesto?

Za naše okolje pa največkrat velja, da je kulturna dediščina kup kamenja, nekaj, kar nerazumno veliko stane in bi denar lahko porabili za nekaj »pametnejšega«. Dediščina je za povprečnega Slovenca tisto, za kar je dolžna poskrbeti država. Tako prepričanje je seveda sad naše slovenske zgodovinske preteklosti in je tudi neke vrste dediščina.

Vse, kar imamo, smo prejeli od prednikov

Zame osebno pa ostaja presenetljiv in nespregledljiv (in tako značilno slovenski) fenomen vztrajanja na slovanskosti zgodnjega slovenstva. Medtem ko so Hrvatje že zdavnaj preimenovali ta čas za hrvaški knežji horizont in so Čehi ter Slovaki govorili o svojih velikomoravskih koreninah, še preden so jih utegnili zatreti ruski politični vplivi leta 1968, smo Slovenci skrbno očuvali svojo slovanskost vse do danes.

Kulturna dediščina smo ljudje!

Ko sem odhajala, je napol izdelana, krvavo potrebna strategija razvoja kulturne dediščine obležala v predalu. Bilo mi je nesprejemljivo, da bi mi bila odvzeta strokovna avtonomija. Nesprejemljivo, da bi se odpovedala mednarodnemu delovanju in izobraževanju. Nesprejemljivo, da bi ne smela javno izraziti svojega osebnega mnenja, kot se mi je to zgodilo v primeru Balantiča.

Kam z (industrijsko) dediščino?

Od 1. do 3. oktobra je na Bledu potekala konferenca o industrijski dediščini. Organizatorji so bili strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, potekala pa je pod »dežnikom« mednarodnega združenja ICOMOS pri Unescu in Sveta … Beri dalje

Ob rob kamniškim dogodkom

Kamniškim občinskim možem dajem v razmislek besede Hannah Arendt, ki je šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Izgubili bomo mi. Kamničani. Slovenci. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču.