Verena Vidrih Perko
Terezin – duhovna izkušnja Dantejevega Pekla
Dvajset let bo že tega, kar sem s skupino muzealcev s celega sveta obiskala koncentracijsko taborišče Terezin na Češkem. Terezin ali Terezienstadt je vojaška...
Boj ljudi proti moči, je boj spomina proti pozabi. (Milan Kundera) III. del
Spoznanja Hanne Arendt noben prikaz preteklosti ne bi smel puščati ob strani in vztrajati na črnobelih zgodbah. Neredko smo priča muzealizaciji težavne preteklosti na...
Boj ljudi proti moči, je boj spomina proti pozabi. (Milan Kundera) II. del
Potrebe sodobne, postmoderne družbe z velikimi identitetnimi stiskami so v drugi polovici 20. stoletja pripomogle h korenitim spremembam na področju dediščine. Želja po demokratičnejšem...
Boj ljudi proti moči, je boj spomina proti pozabi. (Milan Kundera) I. del
Teme prve svetovne vojne so bile dolga desetletja potisnjene na rob zgodovinskega zanimanja. Do leta 1990 prva svetovna vojna skorajda ni bila obravnavana v...
Državljan Slovenije, kje je tvoje mesto?
Za naše okolje pa največkrat velja, da je kulturna dediščina kup kamenja, nekaj, kar nerazumno veliko stane in bi denar lahko porabili za nekaj »pametnejšega«. Dediščina je za povprečnega Slovenca tisto, za kar je dolžna poskrbeti država. Tako prepričanje je seveda sad naše slovenske zgodovinske preteklosti in je tudi neke vrste dediščina.
Vse, kar imamo, smo prejeli od prednikov
Zame osebno pa ostaja presenetljiv in nespregledljiv (in tako značilno slovenski) fenomen vztrajanja na slovanskosti zgodnjega slovenstva. Medtem ko so Hrvatje že zdavnaj preimenovali ta čas za hrvaški knežji horizont in so Čehi ter Slovaki govorili o svojih velikomoravskih koreninah, še preden so jih utegnili zatreti ruski politični vplivi leta 1968, smo Slovenci skrbno očuvali svojo slovanskost vse do danes.
Kulturna dediščina smo ljudje!
Ko sem odhajala, je napol izdelana, krvavo potrebna strategija razvoja kulturne dediščine obležala v predalu. Bilo mi je nesprejemljivo, da bi mi bila odvzeta strokovna avtonomija. Nesprejemljivo, da bi se odpovedala mednarodnemu delovanju in izobraževanju. Nesprejemljivo, da bi ne smela javno izraziti svojega osebnega mnenja, kot se mi je to zgodilo v primeru Balantiča.
Znanost kot opravičilo za skrajno brezčutnost?
V Podhodu Ajdovščina v Ljubljani je na ogled razstava NAŠE TELO - ŽIVETI ZDRAVO, OUR BODY – LIVING HEALTHY. Velikanske, srhljive reklame s sliko...
Kam z (industrijsko) dediščino?
Od 1. do 3. oktobra je na Bledu potekala konferenca o industrijski dediščini. Organizatorji so bili strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, potekala...
Ob rob kamniškim dogodkom
Kamniškim občinskim možem dajem v razmislek besede Hannah Arendt, ki je šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Izgubili bomo mi. Kamničani. Slovenci. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču.