Verena Vidrih Perko

Za mnoge je bil Terezin končna postaja, za nekatere pa le vmesna na poti v Auschwitz. Večina se jih ni nikoli več vrnila. Med njimi je bilo na tisoče otrok. Odraščali so v skrajni bedi in ponižanju. Danes je v visokih, sivih in turobnih stavbah muzej.

V času kuge nas bolj kot sicer zanimajo vzroki za njen pojav. Dediščina nam lahko postreže s številnimi pričevanji, ki zaradi časovne distance omogočajo...

V sredstvih javnega obveščanja je se razvilo razvneto razpravljanje o odstavljanju direktorjev v štirih slovenskih narodnih muzejih in o prikritem namernem uničevanju stroke s...

»Če greš vedno bolj proti zahodu in slediš zahajajočemu soncu, se boš čez mnogo, mnogo mesecev ali let vrnila v Celje.« (Besede Alminega očeta,...

V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti.

Jaslice so podoba vrednot, ki so izražene v skupni molitvi in skupno preživetem času. V času, ki ga podarjamo bližnjim in drugim, ter v izkazovanju medsebojne dobrote.

Propadanje meščanske, podeželske in industrijske dediščine pa ni le izraz splošnega malodušja in otopelosti, pač pa tudi izraz zavestne odločitve sodobnega potrošniškega, hedonističnega sveta, da izbriše vse, kar človeštvo ovira v njegovi neskončni lahkosti bivanja.

Spoznanja Hanne Arendt noben prikaz preteklosti ne bi smel puščati ob strani in vztrajati na črnobelih zgodbah. Neredko smo priča muzealizaciji težavne preteklosti na...

Potrebe sodobne, postmoderne družbe z velikimi identitetnimi stiskami so v drugi polovici 20. stoletja pripomogle h korenitim spremembam na področju dediščine.  Želja po demokratičnejšem...

Teme prve svetovne vojne so bile dolga desetletja potisnjene na rob zgodovinskega zanimanja. Do leta 1990 prva svetovna vojna skorajda ni bila obravnavana v...