Berimo tiste medije, ki ne širijo jeze; domače in tuje.

Jasno, da nas moti in skrbi politična polarizacija, ki jo imamo vsak dan pred očmi. Jasno, da nas jezijo nekateri njeni akterji in se zgražamo zaradi medijske enostranskosti. Ampak sprašujem se, ali nam prav ujetost v domačo jezo in konflikte ne daje popačene slike o vzrokih teh konfliktov in rešitvah zanje. Jeza je posledica, ne vzrok.

Tomaž Erzar: Miselne sheme na desnici

Miselne sheme z desne

Ljudje dojemamo realnost skozi ti. miselne sheme, s katerimi si pojasnimo, zakaj na primer gredo cene bencina navzgor, zakaj so zime decembra blage, februarja pa hladnejše kot običajno, zakaj si sosed ne uredi vrta in … Beri dalje

Pogoji odpuščanja

Proces odpuščanja predstavlja vrhunec in zaključek dolgotrajnega soočanja s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami. Žrtve krivic ali nesreč lahko pustijo preteklost v celoti za seboj, samo če se odprejo sedanjosti, novim izkušnjam in novim, iskrenejšim … Beri dalje

Kaj lahko prinese pogled na vzhod?

Včasih ljudje tako intenzivno razmišljamo samo o svojih težavah in skrbeh, da ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas, kaj šele, da bi se temu posvetili in se iz tujih izkušenj česa naučili. Lastne skrbi … Beri dalje

Izredne razmere? Ne, hvala.

Danes živimo v času stalnih izrednih razmer, ki jih širijo mediji. Tega ne pravim samo zato, ker se tudi sam pogosto sprašujem, kaj za ene čudaške informacije se zdi urednikom vredno objavljati. Na primer, ali ste vedeli, da je danes nevemkakšna obletnica nevemkakšne neumnosti, ki je največja v zadnjih tisoč petintridesetih letih? No, če niste, zdaj veste in imate zaradi tega gotovo polepšan dan.

Rokovnjači našega časa in kaos

Današnji čas lepo kaže, kako hitro se v družbi ustvarijo razmere kaosa, malodušja, dezorientiranosti in brezvladja. Par pokradenih milijard, nekaj tisoč besnih, več sto tisoč obupano nemočnih in seveda (!) majhna peščica tistih, ki bodo naredili vse, da se jih ne odkrije. Da ne omenjamo tistih, ki se vozijo po robu tega kaotičnega vrtinca in doživljajo svojih pet minut medijske slave.

Kje so naši otroški spomini na drugo vojno?

Danes se zelo jasno zavedamo, da je najboljša zaščita zoper težke in boleče izkušnje varno zavetje v medosebnih odnosih. Nobena veščina ali spretnost pridobljena v zrelih letih ne more nadomestiti ganljivega otroškega zaupanja v svet odraslih, v njihovo poštenost in naklonjenost.

Najslabše leto?

Leto 2014 je čas za iskrenost, za razmišljanje o tem, kako se lahko med seboj povežemo, si dajemo oporo, se opogumljamo. Je tudi zadnje leto priprav na sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne, ko bomo morali stopiti pred ogledalo in svoje ljudi, jim pogledati v obraz in pojasniti, kaj smo se od takrat naučili, čemu je služilo vse tisto gorje, sovraštvo in smrti in kako naprej. Srečno.

Jeza in sovraštvo sta slaba svetovalca

Mirno lahko rečemo, da današnja kriza pri nas ni le finančna niti politična, ampak da temelji na popačenem in zveriženem pogledu na realnost in na nas same. Ta pogled ima svoje globoke korenine. Mar nismo … Beri dalje

Logika opazovalcev

S tem prispevkom zaključujemo niz razmišljanj o povojnih zločinih, v katerih smo predstavili vlogo in ravnanje storilcev, žrtev in opazovalcev. Opazovalci imajo pomembno vlogo pri odvijanju grozljivih dogodkov, čeprav se praviloma te svoje vloge oz. … Beri dalje

Logika žrtev

V prejšnjem komentarju smo opisali logiko storilcev in opozorili na nevarnost, da tudi žrtve grozodejstev in zločinskih dejanj ostanejo ujete v to logiko, kolikor pričakujejo, da se bodo storilci pokesali, se jim opravičili ali kakorkoli … Beri dalje

Logika storilcev

Te dni je ovadba zoper enega od storilcev povojnih zločinov pri nas sprožila vrsto odmevov in razmišljanj o pravičnosti in smiselnosti kaznovanja zaradi tako oddaljenih dogodkov. Marsikdo se sprašuje, ali ni ta ovadba samo aktualna … Beri dalje

Zakaj odpuščanje?

Verjamem, da je v tem času, ko bolj kot kdajkoli po osamosvojitvi Slovenije doživljamo medijsko razpihovanje sovraštva iz druge vojne, težko in skoraj nesmiselno govoriti o odpuščanju. To bi namreč lahko pomenilo, da dajemo prav … Beri dalje