nedelja, 25. oktobra 2020
Naslovnica Avtorji Objave od Tomaž Erzar

Tomaž Erzar

31 OBJAVE

Razdeljeni? Niti ne, samo kronično jeznih se je treba izogibati

V torek, 16. 6. 2020, je bila sporedu RTV Slovenija oddaja Razdvojeni, sprva dokumentarec, nato pa še pogovorni del z gosti. Pogovor je vodila...

Berimo tiste medije, ki ne širijo jeze; domače in tuje.

Jasno, da nas moti in skrbi politična polarizacija, ki jo imamo vsak dan pred očmi. Jasno, da nas jezijo nekateri njeni akterji in se zgražamo zaradi medijske enostranskosti. Ampak sprašujem se, ali nam prav ujetost v domačo jezo in konflikte ne daje popačene slike o vzrokih teh konfliktov in rešitvah zanje. Jeza je posledica, ne vzrok.
Tomaž Erzar: Miselne sheme na desnici

T. Erzar: Ali ni zlo premagano šele takrat, ko razumemo storilce in sočustvujemo z...

Pred nekaj tedni sem se vrnil z vsakoletne delavnice, ki jo o holokavstu in grozotah druge svetovne vojne organizira ustanova Maximilian Kolbe v centru...

Če to požremo, se naslednjič ne bomo znali več braniti

Te dni smo iz medijev izvedeli za sum sprevrženega kriminalnega dejanja, ki naj bi ga zagrešil župan glavnega mesta zoper spolno nedotakljivost. Vsi smo...
Tomaž Erzar: Miselne sheme na desnici

Miselne sheme z desne

Ljudje dojemamo realnost skozi ti. miselne sheme, s katerimi si pojasnimo, zakaj na primer gredo cene bencina navzgor, zakaj so zime decembra blage, februarja...

Zahtevamo odstop župana Mestne občine Ljubljana

Zaradi suma sprevrženega kriminalnega dejanja, ki naj bi ga zagrešil župan glavnega mesta zoper spolno nedotakljivost, smo vsi upravičeno pretreseni in šokirani, saj gre...

Pogoji odpuščanja

Proces odpuščanja predstavlja vrhunec in zaključek dolgotrajnega soočanja s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami. Žrtve krivic ali nesreč lahko pustijo preteklost v celoti za...

Kaj lahko prinese pogled na vzhod?

Včasih ljudje tako intenzivno razmišljamo samo o svojih težavah in skrbeh, da ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas, kaj šele, da bi se...

Prijatelja spoznaš v nesreči, res?

Pri nas očitno kar precej ljudi še vedno živi v svetu totalnega nezaupanja in ogroženosti, kjer moraš obtičati v nesreči, da bi si sploh našel kakega prijatelja. Nesreča, bi lahko rekli, nam je domača. V njej se potrdijo in uresničijo naši davni strahovi in (spet!) imamo prav: svet je pokvarjen in še dobro, da nismo nasedli tistim, ki ga imajo za dobrega.

Zakaj (travmatične) zgodbe dedkov vnukov ne zanimajo?

To vprašanje je danes zelo aktualno, in kakor se morda čudno sliši, je vprašanje preživetja. Starejše generacije, ki so okusile krivice druge vojne in zlagana socialistična desetletja po njej, bolj kot kdajkoli iščejo sogovornika, razumevanje in olajšanje, toda teh ni in ni od nikoder. Trenutne razmere v družbi in politiki marsikoga od starejših ljudi utrjujejo v prepričanju, da nikoli ne bo drugače.

Aktualno v naših rubrikah