petek, 28. januarja 2022
Naslovnica Avtorji Objave od Tamara Griesser Pečar

Tamara Griesser Pečar

64 OBJAVE

Dediščina molka (vabilo)

KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA vabi na TORKOV VEČER S KNJIŽNICO, ko bo predstavljena knjiga DEDIŠČINA MOLKA avtorice MILANKE DRAGAR. Knjiga Dediščina molka je raziskovalno delo o izvedenih množičnih...

Mit o 27. aprilu

Aleš Bebler, pravnik in predstavnik KPS je na ustanovnem sestanku PIF pojasnil stališče komunistov: »Bela garda 'mora' biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali organizirati sami.« (Angela Vode, Skriti spomin, str. 31) Mit o kolaboraciji vseh nasprotnikov komunizma je komunistična oblast gojila tudi potem, ko je prišla na oblast, ker je za rešitev svoje lastne časti potrebovala neizpodbitnega sovražnika.

Je bila tranzicija v pravosodnem sistemu uspešna?

Delno so sodniki posredno ali neposredno obremenjeni s preteklostjo. Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki določa, da tisti, »ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine«, nimajo pogojev za pridobitev trajnega sodniškega mandata, vendar se zakon ne izvaja.

Slovenija po 25. letih samostojnosti – je tranzicija v gospodarstvu uspela?

Večina postkomunističnih državah Vzhodne Evrope je z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, le Slovenija je obdržala stare strukture, kar pa je celoten proces tranzicije zelo podražilo. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU.

Je bila tranzicija v Sloveniji uspešna?

Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.

Premišljevanje ob obletnici pakta Hitler-Stalin

Ker v Sloveniji ni bilo lustracije, so predstavniki prejšnje oblasti ostali na svojih položajih in krepili omrežja v ozadju ter onemogočali delovanje pravne države. Tudi Rusija je ostro nasprotovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme, nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma z nacionalsocializmom – in seveda temu, da bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spominjal na žrtve obeh.

Je odločba avstrijskega ustavnega sodišča zmaga pravne države?

Predsednik avstrijskega ustavnega sodišče Holzinger je pojasnil, da ustavno sodišče ne more odločati samo od sebe, temveč šele, ko se upravičena stranka obrne na njega. Kako bi odločalo ustavno sodišče v Sloveniji, če bi se v zakonskem roku nekdo obrnil na ustavno sodišče po zadnjih državnozborskih volitvah?

Je 27. april dan upora?

Najprej se moramo vprašati za kaj pravzaprav stoji 27. april? V času komunistične Slovenije je to bil dan Osvobodilne fronte (OF), po osamosvojitvi pa...

Roland Jahn, zagovornik žrtev

Nobena skrivnost ni, da lustracije v Sloveniji ni bilo, da omrežja iz ozadja obvladujejo državo, da se napajajo iz državnih bank, zato se tudi te ne smejo privatizirati, da so izredno vplivna v sodstvu, zdravstvu, zunanji trgovini, in še kje drugje. Slovenija, ki je po prevratu in ob osamosvojitvi veljala za vzgled prejšnjim komunističnim državam, sedaj nazaduje.

Kjer je zid, vztrajajmo, da pade

Je bil berlinski zid, ki je delil največje nemško mesto kar 28 let, izgred totalitarnega režima, izrodek komunističnega sistema, produkt samovolje nekaterih oblastnikov? Ne. Prav nasprotno, zid je posebno nazoren prikaz represivnega sistema, ki je bil pritisnjen v kot, bil je logična posledica komunistične diktature. Zid je bil logična posledica zato, ker režim ni imel izbire, če je hotel še naprej obstajati.

Aktualno v naših rubrikah