Razumevanje demokracije in svoboda govora v Sloveniji

Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«

Svoboda govora pomeni spoštovanje drugače mislečega

V nasprotju z zasebnimi mediji za javni zavod ni pomembno, ali je dobičkonosen ali ne, ker se financira z javnim denarjem. Zagotovljeno mora biti, da javne televizije nihče ne instrumentalizira, ne vlada, določene politične opcije ne nosilci drugih enostranskih interesov.

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Pogled na medije in novinarje v Sloveniji od zunaj

Izpostaviti pa je treba še načelo pravičnosti, namreč da so sogovorniki v razpravi obravnavani spoštljivo, da jih ne prekinjajo, če rečejo nekaj, kar uredniku ne ustreza, ker ni naloga novinarja, da nekoga uniči. Tukaj je povsem vseeno, ali je oseba simpatična ali ne. Njegova naloga pa je seveda, da vse sodelujoče v razpravi kontroverzno, tudi ostro sprašuje.

Pogled z Dunaja na Slovenijo med pandemijo

Dobro bi bilo, če bi v težki situaciji, v kateri se nahajamo, opozicija pomagala vladi pri spopadu z epidemijo in tako prenehala partikularne strankarske interese postavljati pred zdravje in življenje ljudi.

Razdvojenost v Evropski zvezi in v Sloveniji

Medtem ko sta fašizem in nacionalsocializem kot totalitarni ideologiji in sistema po vsem svetu naletita na globok gnus, veljajo pri nas komunistični zločini kot povsem neprimerljivi z zločini, ki so jih zagrešili fašisti in nacionalsocialisti. 

Zgodovinopisje in dehistorizacija?

Tamara Griesser. Preseneča pa me izjava, ki jo je Oto Luthar dal v Večeru: »… se namenoma izogibam izrazom ‘revizija’ in ‘revizionizem’. Še vedno namreč mislim, da bi namesto o tem morali govoriti o dehistorizaciji preteklosti.«

Pogled od zunaj na slovensko medijsko krajino

Slovenski medijski prostor in domnevno zatiranje novinarjev so se znašli v neverjetni polemiki v tujih časopisih. Očitno je, da v tujini sploh nimajo pojma o resničnem stanju v slovenskem medijskem prostoru, ki je zelo specifičen, sicer bi poročali veliko bolj objektivno.

Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

Postavlja se vprašanje, kako reagirati na take očitne kršitve človekovih pravic. Nekateri se celo sprašujejo, ali bi obsodba ravnanja celo pomenila vmešavanje v notranje zadeve Rusije. Vendar tako očitne kršitve človekovih pravic, celo poskus umora ter zlorabe represivnih organov ali sodstva nikakor ne morejo biti samo notranje zadeve posamezne države. Po vsem, kar smo izkusili v dvajsetem stoletju s totalitarnimi sistemi, ki so povzročili smrt več kot 115 milijonov ljudi, je treba zavzeti stališče proti kršitvam človekovih pravic, ne glede na to kdo jih povzroča.

Obletnica božičnega procesa

V božični proces so bili izbrani zelo različni ljudje, ki niso imeli veliko skupnega razen tega, da so bili vsi prepričani nasprotniki komunizma. Med njimi so bili tudi predstavniki Cerkve, vendar ne zgolj zato, da bi jim dokazali individualno krivdo, kar je nujni pogoj kolikor toliko korektnega sodnega procesa, temveč so se na zatožni klopi večinoma znašli predvsem kot predstavniki določene organizacije, ki jo je nova oblast skušala uničiti ali vsaj onemogočiti.