Ob 70. letnici sramotnega dejanja

Takoj po podpisu mirovne pogodbe v Parizu februarja 1947 se je postavilo vprašanje glede izbora sedeža Apostolske administrature za ozemlje goriške nadškofije, ki je prišlo pod Jugoslavijo. Tedanji goriški nadškof Carlo Margotti je predlagal župnijski … Beri dalje

Obletnica in normalnost

Ob koncu druge svetovne vojne v začetku maja 1945 je jugoslovanska vojska (enote 4. armade in IX. korpusa) zasedla celotno Primorsko oz. predvojno italijansko Julijsko krajino, vključno s Trstom in Gorico. Večina slovenskega, pa tudi manjši del italijanskega prebivalstva, kar velja predvsem za Trst, je z velikim upanjem sprejela partizansko vkorakanje, ki je za večino pomenila narodno osvoboditev in dokončen fašistični poraz. … Sledilo je obdobje terorja nad drugače mislečimi.

Ob obletnici nekega izginotja

V nedeljo, 27. avgusta, smo se spomnili 70. obletnice ugrabitve časnikarja in politika Andreja (Slavka) Uršiča. Rodil se je 17. oktobra 1908 »pri Jeronovih« v Kobaridu, kot drugi izmed sedmih otrok trgovca Antona, ki je bil … Beri dalje

Vsak pretekli čas je enako pomemben! (VIDEO)

V četrtek, 20. julija 2017, je bil v Gorici gost Srečanja pod lipami zgodovinar, univerzitetni profesor, nekdanji minister za kulturo in poznavalec dinamik slovenske družbe prof. dr. Vasko Simoniti. Večer, ki sta ga priredila Kulturni … Beri dalje

Arhivi med brati v Srednji Evropi

V kolumni na Časniku izpred meseca dni (vir) smo pogledali stanje glede arhivskega gradiva na tleh nekdanje Nemške demokratične republike, kjer je revolucionarne »pridobitve« skrbno varovala in nadzorovala tajna politična policija Stasi. Pa pojdimo tokrat na Slovaško, v slovansko bratsko deželo, ki se je v začetku leta 1993 osamosvojila od nekdanje skupne Češkoslovaške.

Resnica ali mit?

Vladajoča nomenklatura in t. i. dominantni mediji nas vedno znova prepričujejo, češ da brez odpora proti okupatorju med drugo svetovno vojno Slovenija danes sploh ne bi obstajala. V resnici je Slovenija tedaj utrpela ogromno število žrtev (okrog 98.000 mrtvih) in veliko materialno škodo.

Prekletstvo spomina = prekletstvo imetja

Sodobnega človeka determinira potrošniška družba. Glavno je, da imam. Mojo bit določa imetje. Vse se pogosto vrti okrog tega. Tudi mesto in vloga posameznika v sodobni slovenski družbi se zlovešče pokriva z mestom in vlogo njega in njegove družine med drugo svetovno vojno! Od tod tudi take težave pri odkrivanju, preiskovanju in proučevanju žalostnih zgodb iz naše polpreteklosti.

Čisti žrtvi svetal spomin

Spominjam se, da niti v osnovni in niti v srednji šoli tedanjega usmerjenega izobraževanja v našem razredu nismo slišali skorajda nič o fašističnem preganjanju Slovencev pod Italijo v obdobju med obema vojnama. Nihče ni nikoli omenjal niti Bratuže niti Šorlijeve. Čeprav sem se šolal na Primorskem!

Časi se spreminjajo, tudi na Jutrovem?

Temu nasprotna je ideja o enotnem velikem Izraelu. V tem primeru bi več kot 2,5 milijona Palestincev živelo znotraj judovske države, v ločenih enklavah z omejeno avtonomijo. Rešitev? Razum, pogajanja brez izključevanja, obojestransko popuščanje, medsebojno spoštovanje in mednarodni pritisk na obe strani. Enostavno? Ne! Mogoče? Morda.

Boroević in njegov spomenik

Svetozar Boroević de Bojno, avstro-ogrski general in feldmaršal je junak soške fronte. Gre za obuditev spomina na človeka ob 160. obletnici njegovega rojstva, ki je sodeloval pri obvarovanju velikega dela slovenskih dežel pred uničenjem med prvo svetovno vojno in nima danes na Slovenskem nobenega spomenika.

Cesar je mrtev, naj živi cesar!

»Cesar Franc Jožef je mrtev! Oni veliki vladar mogočne velike Avstrije narodov, ki je preživela in prestala ravno pod njegovim vladanjem najtežje preizkušnje, je izdahnil sinoči svojo dušo.« Tak ali podoben časopisni naslov je v … Beri dalje

Na današnji dan: Martin Bavčer

Tudi danes bi lahko pisali o marsičem, 11. novembra ob 11h se med drugim veselimo konca prve svetovne vojne (1918). Sam bom raje izpostavil našega žal prevečkrat zapostavljenega goriškega rojaka in prvega zgodovinarja slovenskega rodu. … Beri dalje

Madžarska vstaja 1956

23. oktober 1956 so se Madžari spontano uprli avtoritarnim komunističnim oblastem in sovjetski nadvladi. Žal je bil njihov upor krvavo zatrt. Najprej so študenti in razumniki, zbralo se jih je približno 20.000, blizu kipa Bem … Beri dalje

Na današnji dan: Simon Rutar

Na današnji dan leta 1903 je v Ljubljani umrl Simon Rutar, goriško-tolminski zgodovinar, geograf, arheolog in narodnjak. Rodil se je 12. oktobra 1851 “pri Ivančevih” v vasici Krn pod Krnom. Šolal se je v Gorici … Beri dalje

Komunizma ni več, sedaj gre za demokracijo

Danes se po naših mestih zbirajo mladi in stari, majhni in veliki, ki nosijo neke čudne zastave iz nekih drugih časov in vpijejo nekaj o fašistih. Prisegajo baje na svetovno revolucijo, internacionalizem, propadlo Jugo in demokratični socializem. Ste morda kdaj slišali za demokratični fašizem ali demokratični nacionalsocializem?!