Renato Podbersič ml. 
Škof Rožman je ob koncu vojne maja 1945 postal begunec. Naselil se je v ZDA, od koder je obiskoval razseljene Slovence po svetu. Ni znano oz. ni ohranjene korespondence, ki bi dokazovala, ali si je dopisoval s tistimi nekdanjimi judovskimi begunci, ki jim je pomagal in se zanje zavzemal med drugo svetovno vojno.
Vsaka letnica s končno devetico ima lastne specifičnosti, nobene ni mogoče obravnavati s povsem enakimi vatli kakor drugo, družbene spremembe, ki so se dogodile med dvema sosednjima deveticama, pa so bile včasih večje kot med dvema, ki ju ločijo tri desetletja ali celo več.
V soboto, 14. septembra 2019, se nam v Ajdovščini obeta proslava „pod rdečo zvezdo“ ob državnem prazniku „Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini“. Kot piše na uradnem vabilu, bo potekala pod sloganom „Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi“. Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS Marjan Šarec.
Poboje, ki so jih zakrivili pripadniki partizanskega gibanja, moramo prišteti med vojne zločine nad Romi. Resda ni šlo za genocid, saj slovenske partizanske oblasti niso nikoli ukazale njihovega načrtnega ubijanja. Ampak, ali to spremeni dejstvo, da so več kot polovico vsega romskega prebivalstva v t.i. Ljubljanski pokrajini med drugo svetovno vojno pobili pripadniki partizanskega gibanja?
Gre za umor nedolžnih ljudi in krivci so lagali celo lastnemu vodstvu. Umorjene Brecljeve so v gozdu pri Kodretih našli šele 9. aprila 1945; četniki in primorski domobranci so njihova trupla prepeljali v domači kraj.
Datum za nekdanji praznik seveda ni bil izbran naključno ter dokazuje komunistične prioritete med okupacijo in t. i. NOB. Revolucionarjem je šlo predvsem za izvedbo boljševiškega prevzema oblasti, saj so po uradnih podatkih (!) že med vojno pobili več neoboroženih rojakov kot okupatorskih vojakov.
Protifašizem in predvojna pripadnost TIGR-u nista bili za komuniste nobeni vrednoti. Tigrovcem so očitali boj za združitev s Kraljevino Jugoslavijo in jim lepili podobne oznake kot italijanske fašistične oblasti. Ideološka gonja proti pripadnikom organizacije TIGR se je nadaljevala po končani vojni, ko so bili tigrovci označeni za nacionalistične in reakcionarne elemente.
Nenazadnje pa vas nagovarjam tudi v imenu tistih primorskih rojakov, ki so bili predvsem v letih 1942 in 1943 kot partizani poslani na Notranjsko, v Suho krajino in na Dolenjsko, kjer so sodelovali v bratomorni vojni; in tistih primorskih rojakov, ki so bili nadpovprečno zastopani pri povojnih umorih, tudi pri roških breznih, na strani storilcev. Pravzaprav tudi njih lahko na neki način prištevamo med žrtve.
Italijanske oblasti nikoli niso izpeljale očiščenja in temeljite obsodbe fašističnega režima! Za razliko od Nemčije, kjer je poveličevanje nacizma in nacistov kaznivo dejanje.
Obenem velja opozoriti na govore ter stališča nekaterih uradnih in neuradnih predstavnikov slovenske politike in raznih t. i. levih političnih organizacij, ki udrihajo po nacizmu in fašizmu, niti z besedico pa ne omenjajo komunističnega revolucionarnega nasilja in posledic.
Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, se zadnjih deset let tudi na Slovenskem kar vrstijo takšne in drugačne spominske slovesnosti. Prav je tako! Omenjeni datum obeležujemo v spomin na 27. januar 1945, … Beri dalje
Franz Josef Karl se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Njegov stric, očetov starejši brat, cesar Ferdinand I. (Dobrotljivi/der Gütige) je vladal … Beri dalje
Prve svetovne vojne nihče ni pričakoval in po dobrih štirih letih uničujočih bojev je bil dobršen del Evrope razdeljen, razdejan in v pomanjkanju. Na svetovno prizorišče so zmagoslavno vkorakale Združene države Amerike, ki vojne pravzaprav … Beri dalje
Študijski center za narodno spravo pripravlja okroglo mizo ob 75. obletnici padca fašizma in obletnici kapitualcije Italije. Okrogla miza bo ki bo v ponedeljek, 17. septembra 2018, ob 11. uri, v prostorih Študijskega centra za narodno spravo, Tivolska 42, … Beri dalje
Slovensko-argentinski gornik, smučarski tekmovalec in publicist Dinko Bertoncelj, po rodu z Jesenic, živi v mestu San Carlos de Bariloche na jugu Argentine. Poznan je kot vrhunski argentinski alpinist, ima celo vrsto prvenstvenih vzponov, bil pa … Beri dalje
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke in napade po intervjuju na Televiziji Slovenija, ki ga je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina opravil s svojim starejšim zgodovinarskim … Beri dalje
Na predvečer britanskega umika, 14. maja 1948 oz. 5. ijarja po judovskem koledarju, so Judje v muzeju v Tel Avivu razglasili svojo državo Izrael (hebr. Eretz Israel), ki je nastala po vzoru zahodnih demokratičnih držav. Deklaracijo o razglasitvi je prebral David Ben Gurion, bodoči premier.
SLOVENSKO ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA NOVEJŠO IN SODOBNO ZGODOVINO vljudno vabi na predavanje prof. Milana Škrabca Narodnostni boj na starih razglednicah. Predavanje bo v torek, 13. marca 2018, ob 17. uri v dvorani v pritličju hotela … Beri dalje
Letos mineva 110. obletnica ustanovitve slovenske podružnice Družbe sv. Rafaela oziroma Rafaelove družbe, ki je cerkvena bratovščina za izseljence. Nastala je kot odraz skrbi Katoliške Cerkve zaradi množičnega izseljevanja iz Evrope v drugi polovici 19. … Beri dalje
Prvi rojaki so v Argentino, za Evropejce oddaljeno deželo pod Južnim križem, organizirano odšli še kot avstro-ogrski državljani že leta 1879. Največ jih je bilo prav iz Goriške. Preko Buenos Airesa se je takrat v … Beri dalje
Prva svetovna vojna (1914–1918) je bila prvi globalni spopad v človeški zgodovini in je zaznamovala na milijone ljudi. Kmalu po začetku je vojna zajela več kot deset držav, do njenega konca jeseni 1918 je v … Beri dalje