Pred šestdesetimi leti je umrl arhitekt Maks Fabiani

Bil je osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda in profesor na Dunaju ter je veljal za enega izmed najpomembnejših urbanistov tedanje monarhije. Njegova dunajska dela (palače Urania, Artaria) so veljala za najznamenitejše arhitekturne stvaritve 20. stoletja.

Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Danes, v nedeljo, 3. januarja 2019, pa se spominjamo aretacije in umora petnajstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripadniki VOS aretirali in umorili februarja 1944, kot posledico nemškega napada na Cerkno. Na pobudo tedanjega koprskega škofa Metoda Piriha so Lajše kraj, kjer se celotna Primorska zbira k molitvi za vse pobite pred vojno, med njo in po njej.

Rožnovenska nedelja – ob 450. obletnici bitke pri Lepantu

Mineva 450 let od znamenite pomorske bitke pri Lepantu. Že stoletja na prvo nedeljo v oktobru obhajamo praznik sv. rožnega venca oz. rožnovenske Matere božje, zato to nedeljo imenujemo rožnovenska. Vsekakor ima rožnovenska nedelja zgodovinski pridih. Ime ji je določil tedanji papež Pij V. (dominikanec Michele Ghislieri, papež v letih 1566–1572) v spomin na enodnevno zmagovito bitko združenih krščanskih sil proti Otomanskemu imperiju (Turkom) pri Lepantu leta 1571.

V spomin na nedolžno žrtev komunistov

V nedeljo popoldan, 15. septembra 1946, na praznik Žalostne Matere božje, se je župnik Zavadlav vračal iz Marijinega Celja (Lig nad Kanalom) na Gorenje Polje. Morilci so mu ob poti postavili več zased, po pričevanjih naj bi župnik Zavadlav sprva uspel pobegniti svojim zasledovalcem. Toda napadalci so ga uspeli zaustaviti in umoriti, v naselju Robidni breg so proti večeru slišali dva strela.

V nekdanji NDR uničenega 5 % arhivskega gradiva, v Sloveniji več kot 80 %

Seveda jim v Nemčiji niti na kraj pameti ne pade, da bi omenjeni arhiv zaprli. Prav tako tam ni prav nič slišati o tem, da bi se pripravljal kakšen referendum na temo arhivov. Zakaj le?! Nemci so preprosto povedali, da sta nacionalni socializem in komunizem nedemokratična politična sistema, ki ju je potrebno obsoditi. Tudi zaradi razvoja, gospodarskega napredka in blaginje državljanov.

Cerkev v Prekmurju v prvih letih po veliki vojni (1918–1924)

Na dan 17. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska predala Prekmurje oblasti vlade Kraljevine SHS, a sam postopek dokončne priključitve ozemlja matičnemu narodu, tako v civilnem kot v cerkvenem smislu, s tem še ni bil končan. Še nekaj let je trajalo, da so bile državne meje dokončno določene in da so se zadeve uredile tudi cerkvenopravno.

Kakšna je resnična usoda Moskovičeve vile

Nekdanjo Moskovičevo vilo je stranka SD oz. njena predhodnica dobila z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega slovenskega parlamenta oz. za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. Že večkrat je v slovenski javnosti … Beri dalje

Belorusija med zgodovino in prihodnostjo

Predavanje Belorusija med zgodovino in prihodnostjo želi opozoriti na nekatere vzporednice med slovensko in belorusko zgodovino. Pri tem bo v ospredju položaj beloruskega jezika, ki spominja na položaj slovenščine na nekaterih robnih območjih slovenskega narodnega ozemlja.

Gašper Rudolf, prvi in dolgoletni župnik v Novi Gorici, še na mnoga leta!

Danes praznuje visok življenjski jubilej gospod Gašper Rudolf, prvi in dolgoletni župnik v Novi Gorici. V mestu sredi urbane socialistične gmote, ki je hotela imeti marsikaj, le duhovne komponente ne, je skupaj z dobrimi sodelavci ustvaril župnijsko skupnost Kristusa Odrešenika. Že dolga desetletja se nesebično razdaja v Božjo slavo in čast, danes kot upokojeni duhovnik skrbi za župnijo Medana v Brdih.

Trst se letos spominja stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, osrednjega sedeža in simbola vzpona Slovencev na Tržaškem

Spomin na Trst – slovenska pljuča

Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino vas po več mesecih “korona zatišja” z veseljem vabi na predavanje ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu z naslovom “/Spomin na Trst – slovenska pljuča/”.

Zadnji boji v Evropi so se končali 20. maja 1945 na otoku Texel v Friziji

V delu javnosti in nekaterih slovenskih časopisih in revijah se prav na današnji dan (15. maja) že dolga leta bohotijo taki in podobni naslovi, kot Na Poljani so se spomnili zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi oz. Poljana – kraj, kjer so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Toda, so to res bili zadnji boji v Evropi ob koncu druge svetovne vojne? Zgodovinski podatki nam pokažejo drugo sliko. Zadnji boji v Evropi so se v resnici končali 20. maja na otoku Texel v Friziji, ko so se na otoku izkrcale kanadske zavezniške sile in razorožile Nemce.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Neprimerno in zgodovinsko netočno je vso krivdo za fojbe in poboje na Primorskem zvaliti na ideološko raven. Po dolgoletnem fašističnem zatiranju se je v ljudeh upravičeno nabral gnev in želja po poravnavi nekaterih računov. Primorci niso pozabili kratenja osnovnih narodnih pravic, nasilne italijanizacije, prisilnega pitja ricinusa, a tudi drobnih šikaniranj samo zaradi izražanja slovenske narodne zavesti. Vendar je večinoma prevladal razum, zato so podla podtikanja o »slovanskem« načrtnem genocidu nad Italijani.

Renato Podbresič in Jože Možina

Renato Podbersič: Z Možino o znanstveni monografiji Slovenski razkol

Vsebina knjige Slovenski prelom je naložba v prihodnost posameznikov, družin in nacije v celoti. Da je knjiga prelomna, kaže tudi sodelovanje vseh treh sestrskih Mohorjevih založb, Celjske, Celovške in Goriške, ki so prepoznale pomen tega dela za slovenstvo in pristopile k sozaložništvu. Skupen nastop je gotovo dobra popotnica knjigi, ob tem, da je izdajatelj in založnik tudi avtor sam, ki je prevzel večji del obvez in tveganj ob natisu knjige.