Prihaja katoliški trenutek?

V Slovenji in Evropi je prostor za zmerno stranko klasičnih in krščanskih vrednot. To je pot  zlasti za NSi: torej ne proč od krščanskih vrednot v brezbarvno sredino. To pa nikakor ne pomeni odpovedi zmernosti, umirjenosti, odprtosti za dialog – v tem smislu je sredinskost zaželena in potrebna.

Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav

Ne vem, kaj bo Sophie in’ t Veld zapisala v končno poročilo in ne delam si utvar glede objektivnosti tega poročila. Toda če bo v njem ostala vsaj njena opazka o globokih delitvah v Sloveniji je to morda tista osnova, na kateri bi lahko začeli graditi naš primer pred Evropo in morda celo doma.

Kdaj bo ustanovljena tudi katoliška strokovna srednja šola?

Kdaj bo ob katoliški gimnaziji ustanovljena katoliška strokovna srednja šola, saj Cerkev na Slovenskem, katoličani, potrebujemo dobre kristjane tudi na celi vrsti drugih področij: medicinske sestre, obrtnike, tehnike različnih profilov, kmečke gospodarje in gospodarice, gospodinje itd.

Iz neprestane defenzive je treba preiti v ofenzivo pozitivne zgodbe

Iz neprestane defenzive, v katero nas potiskajo tviti in včasih premalo domišljene odločitve, je treba preiti v ofenzivo pozitivne zgodbe, ki je jasna, a mora v njej biti nekaj za vse, “ki dobro v srcu mislijo”. Govorica Vlade mora biti kremžarsko jasna in dostojanstvena, živeti v resnici, a mora tudi nagovarjati drugi pol.

Non-paper, ki bi moral biti

Ali je histeričen odziv domače politične javnosti na domnevni non-paper v kali zatrl morebitno kakovostno slovensko pobudo za Bosno in Hercegovino? Morda. Sedanja opozicija se pred tem in še čem drugim seveda ne ustavlja. Če gre za Balkan, pa še toliko manj, saj je to edino področje, kjer se zares čuti doma (še posebej, če gre za zunanjo politiko) in področje, za katero meni, da levici nekako pripada. Če je o tem pisal Kučan, je pohvale vredno. Če naj bi pisal Janša, je problem.

Manifest krščanskega humanizma za današnji čas

Cinična teorija – kako je aktivistična študija dognala vse o rasi, spolu in identiteti avtorjev Helen Pluckrose in James Lindsay je knjiga v obrambo liberalizmu, torej tudi v prid pravic in proti diskriminaciji istospolnih in drugih manjšin, a brani drugačen liberalizem, kot ga poznamo v Sloveniji.

Smo v hladni državljanski vojni

Seveda smo vsi solidarni z Janezom Janšo in njegovimi najbolj napadanimi ministri. Nihče, ki ima malo zdrave pameti, ne verjame jeremijadam o medijski nesvobodi in neznosnim pritiskom hudobnega Janeza Janše in njegove tvitarske diktature. Dobro vemo, da je nedavno pisanje, ki ga je objavil Politico, le naivno repliciranje slovenske levičarske zgodbice.

Zavod Iskreni kot vprašanje pomiritve

V zadevi Zavod Iskreni, ki nas neprijetno vznemirja te dni, je treba pozornost posvetiti predvsem Levici. Od tam so namreč prišli najbolj žolčni, najbolj ideološko nestrpni napadi nanj – cvetober teh je mogoče najti na … Beri dalje

42 glasov je dovolj

42 glasov je več kot dovolj, da država ne samo caplja na mestu, ampak že vrsto let tudi nazaduje. 42 glasov je tudi dovolj za maratonski performans slovenske levice v parlamentu. 42 glasov je že dolgo tudi preveč, veliko preveč. To je ta velika bolezen Slovenije, ta velika korona, za katero pa cepiva še kar ni in ni.

Biden gor ali dol

Joe Biden ni že sam po sebi varuh krščanskih vrednot, ker je katoličan – niti ne njihov nasprotnik, ker je demokrat. Ameriške politike ni mogoče brez grobega poenostavljanja preslikavati v naš prostor.

Facebook, maše in duhovno obhajilo

Doživljanje zakramentov ni začelo pešati s prenosi maš v koronski krizi, ampak že davno prej, kar vidimo v desetletjih upadanja prejemanja zakramentov. Zato se je treba vrniti k virom.

Islamski separatizem, karikature in Facebook

Blokada FB strani tednika Družina, ki so jo izvedeli novodobni slovenski svečeniki iz cerkva nevladnih organizacij, samooklicani varuhi njim samim razodetih novih verskih dogem, je bila žrtvovana na oltarju boga tolerance in boga seksualne svobode, … Beri dalje

Zamenjati sistem ali ljudi? Zakaj smo drugačni tudi od Poljske?

Vladavino prava naj uveljavi demokratičen desnosredinski politik, ne Orban ali Kazinski. Slovenija naj v ocenjevanje kakovosti vladavine prava vgradi zgodovinsko perspektivo. Janševa vlada naj pokaže, da je za fasado socialno liberalne države problem percepcije pristranosti sodstva in javnih medijev s strani populacije, ki je odklanjala in še odklanja prejšnji režim – to je tista glavna ločnica pri nas.

Slovenija in Madžarska sta si različni

Madžarska in Slovenija sta torej zelo različni, saj desna politična in medijska hegemonija očitno pri nas ni mogoča, zrušenje leve vlade je skoraj enako težko; še desna večina ni dosegljiva. Paul Lendvai je avstrijski novinar … Beri dalje

Dejan Židan, zdaj že bivši predsednik Socialnih demokratov, in njegova Vzhodna Evropa

Morda pa bo omenjanje Vzhodne Evrope, kar te dni počne Dejan Židan, koristno vsaj za to, da se v Sloveniji bolj zavemo nujnosti jasnejše geopolitične usmeritve, stran tako od Putina (in Kitajske) kot od Balkana. Slovenija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je tudi v odlični poziciji, da se ponudi kot most med Madžarsko in Poljsko na eni strani ter zahodno Evropo na drugi; most, ki ga EU nujno potrebuje.