sreda, 20. oktobra 2021
Naslovnica Avtorji Objave od Marko Rijavec

Marko Rijavec

107 OBJAVE

V družbi wellnessa, obsedeni z dobrim počutjem

Prvi pogoj dobrega – ne nujno srečnega – življenja, je sprejeti življenje, kakršno je, kot poslanstvo. Biti služabnik življenja, ne gospodar.

Kjer ni smrti, tudi ni vstajenja, kjer je povprečnost, ni življenja 

Vse dobre, lepe in vredne stvari tega življenje so sad napora in odločitve, ki je vedno majhna smrt. A kjer ni smrti, tudi ni vstajenja, kjer je povprečnost, ni življenja. Življenje se namreč začne z odločitvijo, ta pa je hočeš nočeš zagotovo smrt udobja.

Nebesa se začnejo s pozdravom. Tako preprosto je to – in tako težko.

V nebesa spadajo samo tisti ljudje, ki so jih pripravljeni napraviti drug drugemu, tisti, ki vedo, da se nebesa začenjajo že na zemlji – in da je vanje vzet tisti, ki je pripravljen drugega vzeti k sebi.

Velika življenjska modrost je vedeti, slišati, razumeti, kdaj je nečesa dovolj

Velika življenjska modrost je vedeti, slišati, razumeti, kdaj je nečesa dovolj, saj je najboljši pisatelj tisti, ki ve, kdaj napraviti piko. V določenem trenutku torej potrebujemo počitek, saj je edino popolno delo, ki ga je človek v resnici sposoben, delo, ki vsebuje tudi počitek, čas brezdelja, čas praznine in čakanja. To je namreč prostor, ki ga človek nameni Bogu.

Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju

Prostora za razvajanje, kjer se pustim imeti rad. Kjer si pustim biti obdarovan s tistim, kar neskončno presega vse moje moči in sposobnosti. Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju. Kjer »On skrbi za vas.« (1 Pt 5,7)

Najdragocenejše, najbolj krhko

Verjamem, da ni pomembnejše stvari v vsem krščanstvu kakor edinole ta, najpomembnejša svetinja: skupnost, izročena na milost in nemilost povsem drugačnemu svetu, filozofiji, ki išče lastno korist in udobje, ki se naslanja na sebičnost in preživetje.

Stopiti iz povprečnosti

Pomlad se začne, ko se prvi cvet odloči, da bo stopil ven iz povprečja drugih, spečih rastlin v varnem zavetju anonimnosti, ki nam je ustvarila vtis, da je že v redu, kot je. Ko se odloči, da začne drugače, ker ve, da tako, kot je živel prej, ni prav.

Kaj je zlo in kaj ni

Samo Bog lahko pove, kaj je prav in kaj ne, kaj je zlo in kaj dobro, človek tega ne more razumeti, dokler ga obdaja hrup tega sveta, dokler ga motijo čustva, zamere, izkušnje, prigovarjanja z ene ali druge strani, reklame, novice in še vse drugo, kar je tako zelo človeškega.

Marko Rijavec: Bog stopil na svet kot navaden, majhen, nemočen otrok

To, da je napol slep starec v templju nekega otroka, ko ga je sprejel v naročje, prepoznal kot »Odrešenika, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva« (Lk 2,30–32), je zgovorna stvar, tudi za nas, ki so nam ljudje dnevno izročeni v varstvo, ki nam jih polagajo v naročje – da bi v njih spoznali Njega.

»Čujte!« (Mr 13,37), da ne bomo zamudili Gospodovega prihoda

Ob nasprotnem mnenju se namreč lahko vedno prepričamo, ali mar res zasledujemo tisto, v kar verjamemo, in če res verjamemo v lepo, sveto, dobro; vedno lahko preverimo, kdo stoji pred vrati naše hiše: »hišni gospodar« (Mr 13,35) ali kak nepridiprav. Morda nas bo prav ta nebodigatreba pravočasno zbudil, da ne bomo zamudili Gospodovega prihoda. In veliko bolje je, da nas kaj zbudi prevečkrat kot da nas sploh ne …

Aktualno v naših rubrikah