Marjeta Žebovec 
Na praznik Marijinega vnebovzetja je med slovesno praznično mašo na Brezjah kardinal Franc Rode praznoval biserno mašo, šestdesetletnico duhovništva. Kot je poudaril na začetku zahvalnega govora, ga je k temu povabil nadškof msgr. Stanislav Zore, … Beri dalje
V nedeljo, 2. avgusta, so se na Svetih Višarjah spet zbrali Slovenci iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva. Romanje že vsa leta organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov. Veliko tistih, ki smo kolikor … Beri dalje
Pravzaprav vsi avtorji za neuspeh plebiscita krivijo v prvi vrsti nesložnost Slovencev, preslabotno narodno zavest in napačno vzgojo v družinah. Potem ko se temu pridružijo še sovraštvo sosednjega naroda, nasilje, podkupovanje in predsodki ljudi, ki so postavljeni, da pomagajo določiti mejo, je zadeva obsojena na propad.
Celo tisti, ki splavu sicer ne nasprotujejo, bodo lahko imeli resne moralne pomisleke v zvezi z dejavnostjo, za katero se zdi, da iz koristoljubja uporablja dele telesa nerojenega otroka. Družba mora spoštovati prepričanje teh svojih članov, ki zagovarjajo nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti niti ne želijo biti vpleteni v nobeno dejanje, pri katerem bi se lahko čutili krivi neupravičenega odvzema življenja.
Vinko Bitenc je bil nadarjen in plodovit pisatelj, pesnik in dramatik. Objavljati je začel med prvo svetovno vojno, njegova ustvarjalnost pa je bila na višku v tridesetih letih 20. stoletja. Vojna je v njem odmevala dlje časa, saj je v tridesetih letih objavil več del: kratek vojni roman Sončne pege, ki je edino slovensko daljše leposlovno delo na temo prve svetovne vojne, ki ima za glavno osebo vojaka in ga spremlja od približno sredine vojne do nekaj let po njej.
»Pravijo, da župnik vedno dobi faro, kakršno potrebuje, in fara takega župnika. In res, najbrž se niti ne zavedate, kako pomirjujoče delujete v naši župnijski skupnosti. Vaša prijazna beseda in nasmeh sta olajšala marsikatero stisko in pomagala, da v času najtežjih preskušenj življenja znamo videti tudi luč.«
Ivan Sadar je pel o življenju: o delu in trpljenju, razpoloženjih, veselju in sreči, ljubezni moškega in ženske, ljubezni v družini … Ker se ga je prva svetovna vojna zelo dotaknila, mu je navdihnila tudi precej pesmi, predvsem o življenju civilistov v vojni. Njegova je tudi prva slovenska prikrita protivojna pesem z naslovom Enolično življenje s podnaslovom (Staroegiptovska slika), ki je bila objavljena avgusta 1914 v Domu in svetu.
Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Saga o cesarju Feliksu.
Deklaracija za življenje izpostavlja, da se človeško življenje začne s spočetjem in da mora biti varovano od spočetja do naravnega konca, da imajo rojeni in nerojeni otroci enako človeško dostojanstvo, da je treba do staršev v stiski pristopati s sočutjem in jim pomagati reševati stisko.
Kličem vam, da zberite in prevedite sporočila, v katerih sva vam z Materjo povedala za naravna zdravila, ki bodo nujno potrebna, ko se boste spopadli z velikimi epidemijami kužnih bolezni in kemičnim onesnaženjem, ki jim bo človeštvo izpostavljeno, kajti proti človeku se ni postavila le narava, ampak tudi tisti, ki zaradi ozkih sebičnih interesov hočejo pokončati velik del človeštva.
Kitajsko krizno upravljanje med koronakrizo bi lahko imelo usodne posledice za tamkajšnje politične voditelje. Nezadovoljstvo s sistemom, ki ga je med krizo izrazilo prebivalstvo, vse težje nadziranje informacij, ki so v svet prinesle zavest o obstoju notranje opozicije, ter zavedanje voditeljev komunistične stranke o neoptimalnem obvladovanju krize od izbruha okužbe so dejstva, ki odpirajo zanimive politične scenarije.
Alenka Bole Vrabec, igralka, režiserka, kulturna animatorka, prevajalka in odlična kuharica. Vse to je delala na očeh javnosti. Ja, tudi kuhala, saj je v več tiskanih medijih objavljala kuharske kolumne, »začinjene« s široko razgledanostjo.
Umrla je literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, pesnica … Alenka Glazer. Živela je polno pedagoško in umetniško življenje, ki ga je znala združiti z zasebnim, širila okrog sebe veselje in izžarevala toplino. Večkrat sva se srečali in ta srečanja so bila zame prijetna in bogata.
Letošnje ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne so pripravile ženske iz Zimbabveja, Afrika. Zimbabve se nam zdi daleč, a njihove zahvale in prošnje so tako domače in blizu. Prosijo za blagoslov izseljenih, za žrtve nasilja; zahvaljujejo se za državo, življenje, dar vere, rodovitno zemljo in skupnosti, ki skupaj molijo.
KUD Pod lipo Adergas je za letošnji kulturni praznik naštudiral komedijo Ljudmile Novak Umetnik na poiskanju. Že naslov je zanimiv: besedotvorno je sicer glagolnik poiskanje pravilen, kljub temu pa izraža nekakšno izumetničenost, narejenost. In te je v igri kar precej. Postavljena je iskrenosti nasproti. Iskrenost in narejenost pa skupaj sestavita duhovito komedijo na vedno aktualno temo.
Tudi za praznik kulture si lahko kaj podarimo: knjigo, sliko, nosilec z zvočnim ali filmskim zapisom. In s tem ko to kupimo, pokažemo, da nam ni vseeno za ustvarjalce in poustvarjalce. Tudi ti namreč morajo poravnavati življenjske stroške, kar se brez denarja ne da. Država sicer nekaj prispeva, ne more pa pokriti vsega, kar nastaja in kar je ljudem všeč, kar jim pomaga. Konec koncev: ustvarjalcu ali poustvarjalcu se tudi okrepi samozavest, če vidi, da je stvaritev ljudem všeč, da so zanjo pripravljeni plačati …
Alenka Jeraj: »Rojevaš se vedno znova. Tudi v mojem srcu. Ko odpustim. Ko ljubim. Ko pomagam. Ko sem Tvoj otrok. Rojevaš se vedno znova in zame vedno znova umiraš.«
Marko Juhant je specialni pedagog in »varuh otrokovih dolžnosti«, hkrati pa starše spodbuja, naj bodo do otroka pozorni in naj opazijo vsako dobro stvar, ki jo naredi. Spodbuja pogovor v družini, svetuje, kaj storiti, če se otroci kregajo med seboj ali če je otrok nasilen. Učiteljice pa spodbuja, naj bodo ponosne na svoj poklic.
Pesnik Karel Starc sam je pripravil zbirko, jo poslal prijateljem, vendar je z naslovom Prezgodnje slovo izšla šele mnogo let po njegovi smrti: leta 1995; drugačna, kot si jo je zamislil. Uredil jo je in spremno besedo napisal France Filipič, Hinko Košak pa je prispeval zapis o pesniku – prijatelju.
v Finžgarjevi galeriji v Trnovem odprli razstavo slik na papirju Miklavža Komelja, umetnostnega in literarnega zgodovinarja, slikarja, teoretika, pesnika in prevajalca, z naslovom Vox clamantis in deserto (Glas vpijočega v puščavi).