Naslovnica Avtorji Objave od Luka G. Lisjak

Luka G. Lisjak

45 OBJAVE
Vse tri veje oblasti bi morale ustavne odločbe spoštovati in jih uresničevati

L. Lisjak Gabrijelčič: Cesta Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je v kali zatrlo možnost, da bi se referendum izrodil v orodje za vzpostavitev samodrštva, kjer oblast s pomočjo plebiscitov legitimira kopičenje...

Gari Kasparov: “Šah ni tip igre, ki jo igrajo diktatorji.”

"Primerjava med »poznim Putinom« in Miloševićem je primerna, saj gre za zatekanje k agresivni politiki do sosedov, da bi obdržal moč in oblast doma. Toda v nekem smislu je bil Milošević v primerjavi s Putinom manjša grožnja, omejen je bil na ozemlja nekdanje Jugoslavije, na katerih je lahko igral na karto manjšine – zato mu je v Sloveniji spodletelo."

Demos kot zgodovina

Slovenska pomlad, čeprav predstavlja ključni moment slovenske zgodovine, se ni vpisala v zgodovinsko zavest širšega prebivalstva. Gibanje, ki bi zaradi svojega notranjega pluralizma lahko služilo kot referenčna točka sodobne slovenske državljanske zavesti, ostaja domena zgolj enega političnega tabora. Dejstvo, da slovenska pomlad ni dobila svojega mesta v nacionalnem kanonu, je eden od razlogov, da je postala del politične mitologije ene same strani.

O politični kulturi – nekoliko drugače

Le neskončno majhni del človeštva zanima, ali je Janša slabši od Jankovića ali obratno. Zagovorniki ene ali druge opcije te binarne formule manjšega zla, ki je do nedavnega določala našo politično zavest, smo enako sovražno nastrojeni eden do drugega kot benfiquistas do portistas.

O plemenitem poslanstvu Grege Repovža

V bistvu se mi Grega Repovž malček smili. Kadarkoli vidim njegov kisel pogled, ki zre nekam mimo mene iz komentatorskih strani Mladine, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na film Kraljev govor. Saj veste: naslednik pomembne dinastije ni najbolje kos vlogi, ki mu je bila položena v zibko.

Anatomija pomladnega poraza

Poraz pomladne opcije je popoln in brezpriziven. Analiza geografske porazdelitve glasov razkaže vso njeno razsežnost. Pomladne stranke so dosegle večino v enem samem volilnem okraju, ki je povrh vsega še eden najmanjših v državi, v Ribnici. In še tam izključno po zaslugi nadpovprečnega uspeha N.Si in SLS, ki sta obe prejeli nad 10 % glasov, medtem ko je SDS ostal pod tretjino.

O ‘Smrtno resni stranki Mira Cerarja’

Dan pred zaključkom volilne kampanje sem imel priložnost spoznati kandidate stranke, ki s precejšnjim naskokom vodi v vseh predvolilnih anketah. Do tedaj nisem bil...

V službi svete alianse proti politiki Janeza Janše

Veliki pok je bil v službi svete alianse proti politiki Janeza Janše. To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. In to dejstvo – ki, to je vendarle treba poudariti, priča o nekih drugih časih, ko je bilo poročanje prevladujočih medijev bistveno bolj usklajeno z interesi tranzicijske levice kot danes – je usodno vplivalo na zdrs slovenske javne sfero v brezno popolnega medsebojnega nezaupanja in razpad osnovnega državljanskega konsenza.

Mediji in Patria – drzni eksperiment

Predlagam drzen eksperiment. Predstavljajte si, da bi imeli normalne medije. Odmislite za trenutek vprašljivost pojma normalnosti (k temu se še vrnemo): predstavljajte si, enostavno, visoko profesionalno in razgibano medijsko krajino, ki bi zrcalila globoko pluralnost slovenske družbe in gojila vrednote državljanske odgovornosti.

Varuhi nenormalnosti – prvič o medijih in aferi Patria

Vem, začeti kolumno z zgražanjem nad načinom poročanja Dela je podobno pregovornemu brcanju v mrtvega konja – kdo še verjame, da je ostalo kaj intelektualno živega v Črni vdovi? –, ampak ko si tovrstno brcanje privošči časnik sam, je dovoljena izjema. Vedno bolj se mi zdi, da se »naš osrednji časopis« iz vrtinca padajoče naklade rešuje s članki, ki dosežejo viralnost s pomočjo svoje »polemičnosti« (beri: podlosti).

Aktualno v naših rubrikah