Leon Marc

Hvaležni smo lahko tržaški Mladiki za objavo duhovne oporoke Alojza Rebule, zaradi katerega nam oznaka katoliški roman zagotovo ne zbuja zadrege. Zdaj lahko le čakamo, od kod bo prišel njegov naslednik.

Buzz Aldrin se je v Vesolju – ki je prav s tem dejanjem spet postalo Kozmos – združil v občestvo s Stvarnikom. Ta se je nad drobcenim otroškim korakom človeštva lahko le nasmehnil, a ga je hkrati živo in osebno spremljal z očetovskim zanimanjem in ljubeznijo.

In memoriam Tomáš Valena Na prvo  februarsko nedeljo je v Muenchnu preminil Tomáš Valena (15.2.1950 - 3.2.2019), češko-slovenski arhitekt, profesor, velik občudovalec Plečnika ter spodbujevalec ohranjanja...

Med pridigo na tretjo adventno nedeljo leta 1949 se je v mali cerkvici v češki vasi Číhošť zgodilo nekaj nepojasnjenega, danes mnogi menijo, da je dejansko šlo za čudež. “Tu v tabernaklju je naš Odrešenik ..,” so bile besede župnika Josefa Toufarja s prižnice, ob katerih naj bi se križ nad tabernakljem pričel gibati levo in desno in nato obstal nagnjen naprej.

Gregorja Čušina dobro poznamo kot avtorja rednih rubrik v Ognjišču in prilogi Družine. Posebne pozornosti je bil deležen pred leti njegov ciklus igranih video...

Bog bi si bil povsem lahko izbral, da bi se na svetu pojavil kot odrasel človek. Do začetka svojega javnega delovanja je storil Jezus...

V mesecu januarju se spominjamo rojstva in smrti mojstra Jožeta Plečnika (23. 1. 1872 – 7. 1. 1957). Na nekaterih krajih se ga bomo...

Med EU in Cerkvijo so seveda ogromne razlike: Cerkev ne brez napora in določenih težav spremlja Unijo kot izraz sodobne sekularnosti (ne sprejema antropocentričnega individualizma), toda po drugi strani EU prav v tem času išče neke vrste duhovno legitimizacijo svojega obstoja.

Kakor ni rešitev že v tem, da mamica ostane doma, tudi ni rešitev, če je katoliška laikinja ali laik neopazen na poklicnem področju. Ameriški astronavti slovenskega rodu, slovenski olimpijski zmagovalci, izumitelji in znanstveniki, umetniki in drugi so zasebno zagotovo morali delati velike kompromise med karierami in družinami; morda jih pogosto tudi v nedeljo ni bilo za družine.

V sekularnem svetu je avtonomija Cerkve kot suverenega subjekta mednarodnega prava še vedno potrebna in smiselna. Če bi sodili po agresivnem sekularizmu v nekaterih državah ali ogroženosti krščanskih Cerkva v drugih, utegne takšna zaščita biti še večjega pomena v prihodnosti.