Naslovnica Avtorji Objave od Lenart Rihar

Lenart Rihar

52 OBJAVE

Najprej moralno, potem pa fizično likvidirati

Drugi temeljni mehanizem za uspeh totalitarizma je varnostnoobveščevalna služba, s katero imate kontrolo nad vsemi. Mi imamo 15. avgusta 1941 prvi registrirani sestanek, kjer se ustanovi VOS. Kardelj in oba Kidriča, mož in žena, ustanovijo VOS. Danes je 15. avgust državni praznik – Marijino vnebovzetje. Zakaj? Morda je to spomin na VOS.

Nezrelost, preveliko zaupanje, pomanjkanje državotvornosti

Meni gre bolj za celoten zgodovinski potek vzrokov, ne za tako detajlne raziskave, ampak za tisto – v gibanju idej, ki so škodljive ali pa koristne in se izkazujejo v zgodovini kot nekaj novo ustvarjajočega ali pa uničujočega ali pa še bolj samouničujočega. In zgodovina najnam pokaže pot, ne pa da smo kot pacient, ki izgubi svoj spomin in se tudi ne zna več orientirati za prihodnost.

Naš prostor sploh ni vezal okupatorskih sil

Za Nemce velja številka 5.000 padlih, pa ta gotovo ni prava. Je nemogoče, saj ni bilo nobenih borb tu. Nemci v vsem času okupacije na Gorenjskem, pa potem doli na Dolenjskem, niso imeli tukaj niti ene redne vojaške divizije. Mi sploh nismo vezali okupatorskih sil, tu so bile samo njihove policijske enote, pa še tisti stari orožniki iz Avstrije in podobno. Torej tu sploh ni bilo vojaško zasedeno.

Razkol med kristjani so vnašali le krščanski socialisti

Glejte, te likvidacije, poboji, umori po cestah, to so šli od junija, julija '41. Konec meseca je bilo že ne vem koliko, že kakih 40, 50 ljudi pobitih. Poslušajte, to je bil strah, mi smo se bali. Čisto enostavno, to je bil strah pred terorističnimi fizičnimi likvidacijami. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, kar se zelo premalo poudarja. Gre za naše vodilne.

Potrebujemo marksistično – slovenski slovar

Slovensko zgodovinopisje obravnava komunistično partijo kot neko normalno politično demokratično stranko, a v resnici je bila revolucionarna, kriminalna združba, to je bil organizirani politični terorizem. Stranka, ki ni zmagala zaradi ciljev, ampak zato ker je ubijala politične nasprotnike. Torej ne znajo oceniti partije kot izjemen, nenormalen, družbeno patološki pojav v zgodovini.

Štiri revolucije pred revolucijo

Omeniti moram nekaj povsem nedopustnega, kar opažam v zgodovinopisju na Slovenskem: ko pišejo o revoluciji in o medvojnem času, komunistično partijo obravnavajo kot neko normalno politično demokratično stranko. Vendar je to čista zmota! Bila je revolucionarna, kriminalna združba, to je bil organizirani politični terorizem.

Trnje z boljševiškega grozdja

Z devetdesetimi leti je prišlo olajšanje in utvara, da bo z novimi okviri življenje samo od sebe steklo po novih tirnicah. Nekaj časa se je na demokratični strani govorilo o tranziciji, za kak hip tuintam celo o lustraciji. Ti glasovi so z leti utihnili. V primerjavi s socialističnim nazadnjaškim mezenjem smo dohitevali Zahod, dokler se ni začela odkrivati svetovna gospodarska recesija.

Nova levica in njeno staro bistvo

Če v precep vzamemo našega katoličana, vidimo nešteto ovčic, ki nočejo biti niti »strokovnjaki«, kaj šele resnični poznavalci za »staro« levico, in jih zato lažje premotijo njihove sodobne akcije. Vsaj toliko, da jih spravijo v dvom in pasivnost. Mimogrede: če ne bi bilo tako, se nam niti za hip ne bilo treba bati za izid referenduma o družinskem zakoniku.

O nagnjenosti v levo

Kot smo že vajeni, so evropske levičarske deviacije v Sloveniji grdo potencirane, za kar se moramo zahvaliti temu, da nas ni strojilo le salonsko levičarstvo, pač pa tudi polstoletni praktični stalinizem. Še danes levičarsko delovanje poznamo po istih metodah: parazitirati na tem, kar so zgradili drugi.

O zarivanju glave v pesek

Od vsakdanjih dejavnikov, ki skozi tranzicijski čas najbolj pomagajo ohranjati družbeno moč boljševizma, je splošna nezmožnost – poimenovati ga. Pri tem ni važno, ali se mu reče boljševizem, komunizem, socializem, totalitarizem, enoumje, režim, enopartijski sistem ali kaj drugega, ob čemer se ve, za kaj gre.

Aktualno v naših rubrikah