Jan Zobec

Država oz. njena oblast, ki je bila nedavno totalitarna in zaznamovana z množičnim ter sistematičnim kršenjem človekovih pravic, v desetletjih tranzicije ni bila sposobna izvesti resne in temeljite menjave oblasti in družbenih elit.

Poudarjanje nacionalnega, slovenskega, zlasti, kadar se to povezuje z etničnim in samobitnim, je namreč po mnenju nekaterih že spogledovanje s politično nekorektnostjo.

Dve poti sta. Eno ponazarja znana podeželska ponižnost, ki veleva: Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga. Drugo nakazuje Konfucijeva modrost, da je največja strahopetnost, ko veš, kaj je prav, in tega ne narediš.

Pripis uredništva: besedilo je drugi del referata, ki ga je avtor predstavil na Zboru kristjanov, Otočec 2013. Prvi del najdete tukaj. Slovenska kriza (ustavnosti) Samo nekaj...

Ko razmišljam o svoji državi kot pravnik, najprej pomislim na ustavo – na Ustavo kot emanacijo vseobsegajočega nacionalnega soglasja o bistvenih in za obstoj...