Kako naprej po pravkar končanih volitvah?

Novo stanje po volitvah ni navdušujoče, zato moramo naše nadaljnje javno udejstvovanje spremeniti. Ljudje dobre volje se moramo zbrati ob skupnem cilju, saj le tako lahko naravnamo našo domovino Slovenijo v smer dostojne prihodnosti. Novo … Beri dalje

Jože Strgar, nekdanji župan Mestne občine Ljubljana

Ponovno presenečenje

Kot posameznik in zlasti kot nekdanji vodja civilne iniciative PREBUDIMO SLOVENIJO sem se posebej zavzemal za delovanje in uspeh skupnega desno sredinskega političnega gibanja. Vprašanj je še veliko, zastavljam si jih pravzaprav sam sebi, z upanjem … Beri dalje

Pogled na gospodarske in trgovske centre

Že doslej so se po naših krajih razširili gospodarski, trgovski in vsakovrstni centri, ki so v veliki meri pretirano industrijski, s preobilnim zidovjem in asfaltom. Sami sebe in naše naravno okolje ne smemo več pohabljati. Ali imajo te reči v mislih tudi tisti politiki in trgovci, ki hočejo na Mariborskem odlična kmetijska zemljišča spreminjati v lakirnice, v nepovratno pohabljeno krajino?

Dolg do Plečnika

Beseda o varstvu kulturne dediščine Ob tolikih spominih na arhitekta Jožeta Plečnika in njegove stvaritve, naj kot spomin nanj in na najino skupno voljo po dobrem, dodam svojo izkušnjo. Poleti, leta 1951, sem se kot … Beri dalje

Sprevržen svet

Imamo pa še »druge bolezni« – če nedeljnika vprašaš, kaj meni o tem ali onem članku iz Družine, dobiš najpogostnejši odgovor, »kaj pa je pisalo?« Ni prebral. Podobno rad vprašam o tehtnih člankih iz elektronskega Časnika si, ali iz priloge Družine Slovenski čas. Spet podoben odgovor – kvečjemu, »bom prebral«. Kaj bi šele bilo če bi spraševal o prispevkih v Zavezi, v Tretjem dnevu ali kakšni drugi reviji.

Kultura vrtov

Glede razmer v Ljubljani sem se že javno oglašal. Zaenkrat ne kaže, da bi kaj zaleglo. Prej ali slej pa bo moralo priti do izboljšav. V času Ilirskih provinc, ko je bilo naše mesto središče velikega zemljepisnega prostora in so k nam pospešeno prihajali novi pogledi na kulturo in življenje, zlasti v mestih, se je v Ljubljani rodila uradna mestna skrb za javno zelenje. Takrat je bil zasnovan Latermanov drevored, ki še obstaja in pomeni začetek urejevanja parka Tivoli.

Prepričljivo branje

Ob božičnih in novoletnih praznikih sem prebiral novo knjigo z naslovom Slovenija 2041 (izdala jo je Družina, 2016). Aleš Maver, urednik, je zbral petnajst zavzetih avtorjev, ki so razmišljanja naravnavali na čas po novem četrt … Beri dalje

Obletnice, obletnice

Takšno množično javno prebujanje, ki ga v okviru številnih pobud doživljamo, se mora vendar uveljaviti tudi v družbi in upravljanju države. Kristjani, skupaj s Cerkvijo in ljudmi dobre volje, se moramo končno zbrati ter pripraviti na volitve.

Ali naj kaj rečem?

A. Bajuk ter L. Peterle sta imela eno samo možnost – odstopiti in se vrniti nazaj v krščansko demokracijo. Seveda, brez prostorov, brez premoženja, brez članstva ter imena, vse to je bilo vloženo in je ostalo v skupni stranki. Tam so ostali tudi avtentični nasledstveni dokumenti, toda ali so še veljavni? V vsebinskem smislu gotovo niso.

Ostali smo si zvesti

Ni lepšega kakor zavest, da si ostal zvest svoji istovetnosti – svoji domovinski ljubezni, svoji veri in postavam. Te misli so me prevzemale, ko sem na 10. kongresu Krščanske demokracije (KD) kot delegat zastopal pripadnike stranke iz Argentine. Bratje in sestre, ki so se zaradi zvestobe slovenstvu, morali ob koncu druge vojne izseliti na vse konce sveta.

Ljubljana, najbolj zeleno mesto

Mestno zelenje ima velike naloge – najprej za bivanje ljudi, ki morajo biti vsaj deloma povezani s prvinami narave, če hočejo ohranjati in vzdrževati telesno in duhovno zdravje, potem pa za kulturo, ki je za nas vse še posebej potrebna. Takšnih nalog ni mogoče upravljati priložnostno in s strani, potrebna je strokovno kakovostna in odgovorna posebna služba.

Spet smo na vrsti

Stare sile so v strukturah družbe ostale, niso bile v stanju, da bi sprejele resnično demokracijo. In mi smo podlegli njihovim manipulacijam. S tem ko smo sprejeli ali dovolili njihove manevre, ko nismo hodili niti na volitve, kaj šele da bi razlikovali ali doumeli njihove manevre, smo podpirali tudi vse tisto, kar je slabo, neodgovorno.

Kaj bomo »borcem« še verjeli?

Čeprav je toliko napisanega in povedanega o borbi proti okupatorju, vidim, da moj prispevek še ni registriran. Tega ne omenjam, ker bi želel povišati število tistih, ki prejemajo dodatke k redni pokojnini in tudi ne, da bi me Janez Stanovnik, ki ve toliko povedati o borcih, še posebej o krščanskih socialistih, uvrstil med legendarne in pogosto namišljene borce »za svobodo«.

Uspehi in neuspehi krščanske politične misli

Slovenski kristjani in ljudje dobre volje smo sprejeli nam vsem v škodo negativno navado. Kaj hitro se vsi skupaj damo zapeljati takšni ali drugačni javni paroli in ji nasedemo. To se dogaja zlasti takrat, ko se dokopljemo do kakšne pozitivno naravnane dejavnosti. Takrat se prebudijo poleg starih levičarskih sil še »prijatelji« vseh vrst, ki se hudujejo – bodisi iz načelnega nasprotovanja krščanstvu ali kar tako.

Jože Strgar: Ali smo samo bolni?

V oktobrski številki Slovenskega časa je Matej Avbelj zapisal, da smo tudi bolni. Sam sem v zadnjem članku (Država in državljani) v Družini zapisal, da smo kakor iz sebe. Že v starem komunizmu smo si … Beri dalje