Gaspari Maksim: Velikonočna procesija / Vir: Zbirka Muzeja krščanstva na Slovenskem

Adoramus Te

Je pot in je c(C)ilj.  A med njima tisoče kilometrov. Kje sem, se sprašujem? Kje pa Ti, vstali Gospod?  Da se najdeva, da ne tavam zaman in iščem v nedogled, kjer Te ni;  nočem biti … Beri dalje

Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

Težko sem se zadnji dan v oktobru odtrgal od pisalne mize in nujnega dela. Bolje, da nisem pogledal skozi okno, kajti vrt s sadnim drevjem je bil v polnem razkošju jeseni, vetrič je sem in tja z njega odtrgal in ponesel kakšen list. Slednjič me je premagalo. »Sedaj ali pa danes sploh ne,« sem si rekel. K temu je pripomogla tudi žalostna novica, da je na Kreti tragično preminula prevajalka Jasmina Rihar.

Trpeče ženske slikarke Ejti Štih v Galeriji Družina

Umetnica Ejti Štih je pred odprtjem razstave v Galeriji Družina v pogovoru z moderatorko Manico Ferenc najprej povedala, da je zanjo »velika čast, da razstavlja v tej galeriji«. Rekla je, da ni »verjela, da bodo te slike razstavljene v katoliški galeriji«. Pri tem je mislila na gola ženska telesa, naslikane prostitutke in drugo.

Slovenski razkol je resnična podoba NOB

Ko dr. Možina, avtor monografije Slovenski razkol, govori, kako so slovenski komunisti že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa med njo zvesto ravnali po navodilih iz Moskve, izkoriščali vojno predvsem za obračunavanje z vernimi, Bogu, narodu in pravim slovenskim izročilom zvestimi uglednimi in poštenimi Slovenci, nam postane jasno, kaj vse hudega lahko naredi revolucija, najprej pa propaganda, v kateri so bili po Možinovih besedah komunisti neprekosljivi. Kako se lahko nekaj pozitivnega, kar je vsekakor v jedru bil narodnoosvobodilni boj, izrodi in sprevrže v boj brata zoper brata.

Begunka Sara, kaj če bi bil to jaz?

Sara se danes počuti Slovenko, ima Slovenijo za svojo novo domovino, si ne želi nikamor drugam.  Kadar ima domotožje po Iraku, vzame v roke iraško zemljo, ki ji jo je prinesel znanec. Tedaj potoči kakšno solzo, potem pa se še odločneje oprime novih načrtov, kaj še mora narediti v Sloveniji. Veliko tega si še želi, a moči so omejene: zahtevna služba, ostarela starša, hčerka, ljudje, potrebni pomoči …

Koliko zaupamo v Cerkev in duhovnike?

Da je duhovnikom in duhovništvu nenaklonjeno javno mnenje, smo deloma krivi tudi mi, kristjani, ker se ne znamo oz. se ne upamo postaviti za duhovnike, za svojega po krivici blatenega župnika; kdaj celo sami širimo takšne govorice, laži in obrekovanja.

Jožef Pavlič: Kdo bo nasledil Rebulo?

Pri molitvi med nabiranjem gob namenim očenaš in zdravamarijo za umrlega velemojstra pisne besede Alojza Rebulo. Razmišljam o tem, kar je za prvo stran 45. številke Družine o Rebuli napisal nekdanji odgovorni urednik edinega slovenskega … Beri dalje