sreda, 25. maja 2022
Naslovnica Avtorji Objave od Jože Možina

Jože Možina

64 OBJAVE
dr. Jože Možina / foto: PrintScreen 2017_12_18

Gonja proti Igorju Pirkoviču

Na številna vprašanja, kako vidim gonjo proti v. d. urednika MMC Igorju Pirkoviču, odgovarjam tako: t. i. protesti proti Igorju Pirkoviču so v temelju...

Dražgošani so se zahvalili avtorju Utripa za strokovno podkrepljeno oddajo

Zveza borcev nima moralne avtoritete, da bi opozarjala na potvarjanje zgodovine na TV Slovenija, saj dejansko že desetletja njim neugodno resnico o zgodovinskem dogajanju med 2. svetovno vojno in po njej prikriva in pogosto ščiti potvorjeno zgodovino, ne glede na neizpodbitna dejstva.

Predsednik brežiških borcev morda zadnja neposredna priča povojnih pomorov

Članek, ki ga je napisal ugleden in največkrat nagrajen novinar TV Slovenija dr. Jože Možina, je bil sprva namenjen objavi na MMC RTV. Žal je urednica spletnega portala javne televizije Kaja Jakopič onemogočila objavo na ustreznem mestu ter se zavila v molk. Gre za škandalozno neprofesionalno ravnanje RTV Slovenija, ki ne zmore biti medij vseh državljanov, ki plačujemo RTV naročnino.
Pričevalec Bruno Tekavec o očetu Filipu, da je izdal tigrovce

Bruno Tekavec o očetu Filipu, ki je izdal tigrovce

Nauk te zgodbe je zagotovo spoznanje, da je Filip Tekavec kot revolucionar postavil svojo razredno zavest pred domovinsko, domoljubno, pred tigrovski upor proti fašističnemu terorju in raznarodovanju Primorcev, saj se je mogel in bi se moral zavedati posledic svojega nepremišljenega dejanja.

Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Minister Aleš Hojs z odstopom opozoril na globoko državo. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena...

Možina: Ekstremisti želijo vlado kompromitirati in jo znova napasti

Kljub krizi in ravno ob njenem izbruhu ter reakcijah dela politike in medijev nam je postalo povsem jasno, da bo covid-19 prešel, problemi ideološke poškodovanosti vrednostnega bistva naše nacije in škodoželjne mentalitete pa bodo ostali kot nekakšen trajni virus, ki je med vojno in po njej ubijal, zapiral in še danes zastrašuje, hujska in deli, ne glede na škodo in žrtve, ki grozijo vsem. Drugim očita tisto, kar počne sam. Straši pred avtoritarnostjo in nasiljem nasprotne, sedaj vladajoče strani, sami pa so z nasiljem prišli na oblast ter največje nasilneže še vedno častijo.

Pater Arko: ”Srečujem ljudi, ki jim manjka, da bi jim nekdo rekel, da jih...

Pater Arko: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.«

Slovenski razkol, knjiga o zgodovini, ki nam grozi, da se bo ponovila

Zgodilo se mi je, da sem napisal knjigo Slovenski prelom o naši medvojni zgodovini, a se mi je ob spremljanju aktualnih dogodkov porajal boleč občutek, da je na laži sloneča ideologija, ki je to preteklost ustvarila tako krvavo in krivično, znova v vzponu. Na to so me opozorili tudi številni bralci. Vsak krizni čas je zanje priložnost. Gre za skrajno in brezobzirno miselnost, ki je usodno razbila Slovence med vojno in kasneje. V časih, ki prihajajo, bo potrebno vedenje in pravočasno prepoznavanje te mentalitete. Potrebnega bo tudi veliko več pravočasnega državljanskega poguma, da se kaj takega ne bi ponovilo.

Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje

Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski.

Peter Černic: Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve

Slovenska država ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.

Aktualno v naših rubrikah