ponedeljek, 26. septembra 2022
Naslovnica Avtorji Objave od Jože Dežman

Jože Dežman

111 OBJAVE

24. junij kot dan spomina na žrtve vojn in nasilja

Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost. Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja v pobudi Resnica in sočutje predlagamo 24. junij.

Arhimed in Janša in Masleša

Branko Masleša je s kolegi obsodil na smrt psihiatričnega bolnika. To je bila zadnja izrečena smrtna kazen v času, ko je bilo vsakemu normalnemu človeku jasno, da bo smrtna kazen odpravljena. Pred Maslešo so v zrežiranih sodnih procesih na smrt obsodili in usmrtili več sto ljudi. Noben od sodnikov ni odgovarjal za sodni umor.

Odprto pismo Miru Cerarju

Leta 2010 sem pred imenovanjem Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča RS opozoril na to, da je lagal, ko je zanikal svoje sodelovanje pri pobijanju civilistov na jugoslovansko-italijanski meji. Ker imajo tovrstni zločini na jugoslovanskih mejah proti Zahodu večji obseg kot tisti na berlinskem zidu, sem ga opozoril, da so v Nemčiji odgovorne za umore obsodili.

Cerar + Erjavec + Židan = poraz preteklosti

Zgodovinsko je komunistična reč precej kilava: pobitih in razdejanja je bilo sicer rekordno veliko, a ni bilo ne svetovne proletarske revolucije ne zmage dialektičnega materializma, ni bilo niti enakosti niti bratstva, ne veljata več ne kult osebnosti niti diktatura ene partije …Še huje je po letošnjih volitvah. Npr. šefi koalicijskega trojčka, ki naj bi nosil zastave t.i. levičarstva, so živa polomija za »revolucionarna izročila«.

Moj dedek ni bil noben komunist, morilec, udbovec …

Bolj ko so nemške generacije oddaljene od Hitlerja, nacionalsocializma in holokavsta, bolj bi se rade spominjale po približno takem vzorcu: Hitler je zlo, nacionalsocializem je zlo, holokavst je zločin brez primere, vendar moji predniki s Hitlerjem, nacionalsocializmom in holokavstom niso imeli nič.

Narodni heroji in kult nasilja

V prejšnjem zapisu za Časnik.si sem opozoril, kako pozabljeni so dandanes templji kulta krvave revolucije. Danes pa opozarjam na to, da so bili svečeniki in krvniki te krvave revolucije narodni heroji - razen nekaj izjem (npr. mučeniška smrt zlasti žensk). Tako v srcu Ljubljane kot drugod po deželi na krvave revolucionarje spominjajo imena šol, društev, ulic … Kult nasilja torej še živi.

Pozabljeni templji revolucije

Stalinistična revolucija se je investirala v Slovenijo tako, da je dala ubiti več kot 20.000 prebivalcev Slovenije, da jih je sto tisoče zaradi ideologije in revščine pognala po svetu, da je skušala uničiti zasebno podjetništvo, meščanstvo, kmetstvo, vero … Posebno poglavje, ki nam dnevno bije v oči, je investiranje v templje revolucije, v spomenike revolucije.

Arhivski ring II: vladi, ministru, strankam

Nisem poseben ljubitelj slovenske strankarske prepirljivosti, in fanatizma in podobnih zagrizenosti, ki so podžigale naše prednike v kulturnem boju, državljanski vojni in podobnih pretiravanjih. V navzkrižnem obstreljevanju ob noveliranju arhivskega zakona sem se oglasil v Večeru, po številnih pogovorih in spremljanju naraščajoče napetosti pa verjamem, da sta možna dva kompromisa, seveda z dialoškim vložkom vladajočih.

Žrtve v rovu sv. Barbare – pet let od soočenja z njimi

Rov sv. Barbare na nenavaden način povezuje slovensko državo. Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč (vnaprej Komisija) je leta 2008 na predlog dr....

Heroji zvestobe in nenasilja

Nenavadno je izzivanje nosilcev titoizma (Kučan, Zemljarič, Kristan, Roter …), ki se nočejo pogovarjati z nami. Naročajo si intervjuje pri režimskih medijih (Mladina, Nedeljski …) in nam skušajo še naprej ukazovati, da naj spoštujemo tabuje titoizma. Med temi je bil tabu »nič nismo vedeli« najbolj zločinski.

Aktualno v naših rubrikah