Jože Dežman 
Republika Slovenija bo sklenila tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem, ko bo v svojih registrih zbrala podatke o vseh žrtvah vojnega in bratomornega nasilja. Trenutno je v registru vojnih grobišč manj kot petina vseh slovenskih … Beri dalje
Posmrtni ostanki tistih, ki jim je KAP priznal pravico do groba, niso imeli posebne cene. Posebna oblika skrunitve žrtev je izbris posameznega groba žrtve.
Vsi tisti, ki so izgubili življenje v teku narodnoosvobodilne vojne na strani okupatorja ali domačih izdajalcev na tak ali tak način (kot borci, pomagači, simpatizerji), se ne smatrajo za vojne žrtve.
Stanje vojnih grobov v Sloveniji se dramatično razlikuje od zahodnih modelov urejanja, ugotavljajo v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Zato Slovenija ne bo sodila v ta kulturni krog, dokler ne bomo zgradili primerjalno … Beri dalje
Predsedniške volitve bodo v bistvu referendum o vprašanju, če je pravica do groba danes splošno sprejeta. Slovenci bodo povedali, če se s spravnimi dejanji in besedami Boruta Pahorja strinjajo. Jaz mislim, da se. Danes smo … Beri dalje
Na Macesnovi gorici, največjem slovenskem grobišču v Kočevskem rogu, arheologi še enkrat raziskujejo sledi v vrtači, kjer so žrtve slačili, in ugotavljajo pot, po kateri so žrtve gnali do morišča. Ker je dr. Mitja Ferenc … Beri dalje
Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na svoji 10. redni seji dne 27. septembra 2017 obravnavala odzive gospodov Franca Korošca, Damjana Debevca in Janeza Juhanta na predstavitev … Beri dalje
Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.
Družbena moč sil starega režima s tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem ni bila bistveno prizadeta. Ljudi, ki bi zaradi svojega zločinskega delovanja spadali pred sodišča, so njihovi politični dediči zaščitili in jim ohranili njihove privilegije nedotaknjene. Z vsemi možnimi ukrepi so hoteli ohraniti svojo simbolno premoč – dominantne položaje v javnem spominu, memorialni krajini, prazničnem letu …
Titoistična strategija okamenjevanja je poznala vrsto prefriganih obredov, tja do znamenitih sistemskih političnih in ekonomskih bankrotov (samoupravljanje kot »Trst je naš«, Litostroj kot XIV.divizija). Da ne govorimo o znanosti, kulturi, šolstvu, zdravstvu. Ali bo dovolj, da se boš butnil v sabotinsko skalo, pa boš dan in noč recitiral Kardeljeve smeri razvoja na izust in se ti bo kar pobliskalo od vseh blagrov?
Tabu „nič nismo vedeli“ namreč hoče vsiliti domnevo, da naj bi svojci pozabili na svoje najbližje, da naj bi jih ne zanimalo, kje in kako so bili umorjeni, kdo jih je umoril, kje so bili zakopani. Vendar je resnica ravno nasprotna: svojci so poskušali izvedeti čim več.
Spoštovana g. Tomažič in g. Cukjati, dovolita mi, da se pridružim vajinemu klepetu. G. Tomažič predlaga dogovorno usklajevanje na desnici. Naj dodam, da so nekatere vprašanja, ki zahtevajo kar usklajevanje celotne slovenske družbe. Ob 70-letnici najhujšega bratomornega zločina in tudi 70- letnici najhujšega pobijanja neoboroženih ljudi v mirnem času v zgodovini na slovenskih tleh je priložnost, da nadaljujemo z izredno pomembno tranzicijsko razpravo.
Spoštovani! Gospod Ivan Trafela, inšpektor za obrambo, me je kaznoval, ker sem v nasprotju s predpisi nosil znak Slovenske vojske. Kazen sem plačal. Vendar pa mi inšpektor Trafela ni odgovoril na vprašanje, ki sem mu … Beri dalje
V Dražgošah se je zgodilo, da so posmrtne ostanke umorjenih vaščanov, nedvomno katoličanov instrumentalno uporabili kot gradbeni element kultnega spomenika, ki je nastal v času restavracije sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Zato bi bilo umestno, da je razprava o tem, kje naj bodo pokopani umorjeni vaščani in soglasje o tem, da križ sodi na njihov grob, del pomembnega dogajanja v spominskem letu 2015.
Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost. Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja v pobudi Resnica in sočutje predlagamo 24. junij.
Da bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev … Beri dalje
Pred časom je nemški novinar napisal prispevek: Berlinski zid – življenje z lažjo. Berlinski zid označi kot sramoto komunizma. Po sovjetski blokadi Zahodnega Berlina leta 1947 in delavski vstaji leta 1953 je iz Vzhodne Nemčije pobegnilo skoraj dva milijona ljudi na svobodni Zahod.
Te dni mineva 10 let kar je Zveza borcev s pomočjo manipulacij v tedniku Mladina napadla Jožeta Možino, ki je s člani našega krožka Moč preživetja posnel film Zamolčani – moč preživetja. Takrat so »zdrave … Beri dalje
Psihiatrične izgube so pomemben del stroškov vsake vojne, ekstremnega nasilja. Posttravmatska stresna motnja, žalovanjska motnja so diagnostična orodja, ki so v slovenskem prostoru le malo znana, malo uporabljena. Titiozmu se je zdelo za malo, da … Beri dalje
Ob Titovi razstavi se le splača opozoriti na temelje sisteme razvijanja in ohranjanja revolucionarnih izročil. Naj opozorim na potvorbo v Bohinju, ki je za svet laži in tabujev titoizma več kot značilna. Na eni od … Beri dalje