Naslovnica Avtorji Objave od Jože Dežman

Jože Dežman

70 OBJAVE

J. Dežman za Mladiko o iskanju grobišč s slovenskimi žrtvami

Na Macesnovi gorici, največjem slovenskem grobišču v Kočevskem rogu, arheologi še enkrat raziskujejo sledi v vrtači, kjer so žrtve slačili, in ugotavljajo pot, po...

Vladna komisija ne vsiljuje ureditve grobov žrtev revolucionarnega nasilja

Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na svoji 10. redni seji dne 27. septembra 2017 obravnavala...

Svet žrtev titoizma in njihovih svojcev

Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.

O usodi vojnih zakonov

Družbena moč sil starega režima s tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem ni bila bistveno prizadeta. Ljudi, ki bi zaradi svojega zločinskega delovanja spadali pred sodišča, so njihovi politični dediči zaščitili in jim ohranili njihove privilegije nedotaknjene. Z vsemi možnimi ukrepi so hoteli ohraniti svojo simbolno premoč – dominantne položaje v javnem spominu, memorialni krajini, prazničnem letu …

‘S skalo naprej! Butn, butn!’

Titoistična strategija okamenjevanja je poznala vrsto prefriganih obredov, tja do znamenitih sistemskih političnih in ekonomskih bankrotov (samoupravljanje kot »Trst je naš«, Litostroj kot XIV.divizija). Da ne govorimo o znanosti, kulturi, šolstvu, zdravstvu. Ali bo dovolj, da se boš butnil v sabotinsko skalo, pa boš dan in noč recitiral Kardeljeve smeri razvoja na izust in se ti bo kar pobliskalo od vseh blagrov?

Ven iz hude jame

Tabu „nič nismo vedeli“ namreč hoče vsiliti domnevo, da naj bi svojci pozabili na svoje najbližje, da naj bi jih ne zanimalo, kje in kako so bili umorjeni, kdo jih je umoril, kje so bili zakopani. Vendar je resnica ravno nasprotna: svojci so poskušali izvedeti čim več.

Za soglasje o ureditvi prikritih morišč in grobišč

Spoštovana g. Tomažič in g. Cukjati, dovolita mi, da se pridružim vajinemu klepetu. G. Tomažič predlaga dogovorno usklajevanje na desnici. Naj dodam, da so nekatere vprašanja, ki zahtevajo kar usklajevanje celotne slovenske družbe. Ob 70-letnici najhujšega bratomornega zločina in tudi 70- letnici najhujšega pobijanja neoboroženih ljudi v mirnem času v zgodovini na slovenskih tleh je priložnost, da nadaljujemo z izredno pomembno tranzicijsko razpravo.

Odprto pismo Janku Vebru, ministru za obrambo

Spoštovani! Gospod Ivan Trafela, inšpektor za obrambo, me je kaznoval, ker sem v nasprotju s predpisi nosil znak Slovenske vojske. Kazen sem plačal. Vendar...

Dražgoše in leto 2015

V Dražgošah se je zgodilo, da so posmrtne ostanke umorjenih vaščanov, nedvomno katoličanov instrumentalno uporabili kot gradbeni element kultnega spomenika, ki je nastal v času restavracije sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Zato bi bilo umestno, da je razprava o tem, kje naj bodo pokopani umorjeni vaščani in soglasje o tem, da križ sodi na njihov grob, del pomembnega dogajanja v spominskem letu 2015.

24. junij kot dan spomina na žrtve vojn in nasilja

Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost. Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja v pobudi Resnica in sočutje predlagamo 24. junij.

Aktualno v naših rubrikah