Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna

Pirjevec je bil predolgo odtujen od Slovenije, da bi se lahko zdaj poglobil v slovenske razmere. Nič bolje se mu ne dogaja v nekdanjih bratskih republikah in avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije. Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna.

Fotografske priloge Partizanov titoistično ideološko zabetonirane

Najbliže temu, da v fotografskih prilogah zaslutimo partizanski zločin, je fotografija »Berette, s katero je 13. oktobra 1942 Franc Stadler – Pepe, preoblečen v duhovnika, ustrelil Marka Natlačena. Zločini okupatorjev in jugoslovanskih partizanskih nasprotnikov so obilno fotografsko dokumentirani, o partizanskih zločinih pa le skozi pištolo glorificirana podoba morilca.

Jože Pirjevec »Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura.«

»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura.« Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v Kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče; morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev.

Na Pirjevcem in Partizani smo lahko resno zaskrbljeni

Pirjevec je na eni od predstavitev Partizanov izjavil: »Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo Ehrlicha …« Pirjevec torej ne samo upravičuje partizanske vojne zločine, ampak jih je sposoben celo ponoviti.

Pogreb v Logatcu: Kdo so umorjeni, kje so njihovi svojci?

Družine, ki so domnevale, da so bili njihovi sorodniki umorjeni v apnenici v Zakovškem gozdu, so same naročile identifikacijo. Rezultat je bil zanje porazen. Nihče od tam umorjenih ni bil identificiran kot njihov sorodnik. Kdo so umorjeni, kje so njihovi svojci?

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč uspešno uresničuje program za leto 2019

Jože Dežman: SAZU naj počasti dragoceno dediščino dr. Jožeta Trontlja

Dovolite mi, da vam predlagam, da poleg te izjave v zborniku posveta objavite tudi dragoceni pismi dr. Jožeta Trontlja z dne 13.julija 2009 in z dne 21.avgusta 2009. Dr. Trontelj je v omenjenih besedilih skrbno analiziral ugovore in tudi razvil svojo argumentacijo v prid izjavi. Upam, da se bo ta dialog v SAZU in širši javnosti nadaljeval.

Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice

Poteka proces sprejemanja resnice

Poteka dialoško opredeljevanje ob vedno bolj določenih vprašanjih. Taki sta: Ali bodo umorjeni Romi in domobranci pokopani v Ljubljani? Ali je vojaško pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani vojaško pokopališče ali pasje sprehajališče? Na Kučanov odgovor na ta vprašanja še čakamo.

Enajst let po vstopu v Hudo jamo se je v Sloveniji marsikaj spremenilo

Izhodišča, ki jih Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč želi v dialogu razviti, ponujajo  dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji.

Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice

Jože Dežman: Janković je zagovornik titoističnega aparthajda

Janković bi se seveda moral vprašati, ali naj grob Leopoldine Mekina še ostane na Žalah. Po stari veri »mesta heroja« je bila Leopoldina Mekina ena od žrtev, ki so jih domobranci umorili zadnje dni vojne na Turjaku. Toda že dolgo vemo, da so zadnjo medvojno sekretarko Komunistične partije v »mestu heroju« kot domnevno izdajalko umorili kar njeni partijski kolegi in skušali za njeno smrt okriviti domobrance.

Pasje sprehajališče na grobovih domobrancev na Orlovem vrhu

Govori, da so del posmrtnih ostankov domobrancev z Orlovega vrha odpeljali v tovarno in predelali v klej , da so jih raztopili v apnenici,  da so jih vrgli v Savo, da so jih odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci. 

S sodelovanjem ZZB NOV bi bilo iskanje posmrtnih lažje, bolj učinkovito

Jože Dežman: Zdenko Roter pozna vsaj enega od storilcev

O številu žrtev v jami še ugibamo. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam.