Janez Juhant

Očitno tudi politiki EZ niso več branitelji tega reda in pravil? Torej se pogrezamo v mehak in prefinjen totalitarizem medijske nasilnosti, ki ne vidi več resnice, pač pa sedi le še na pragmatični udobnosti, ki jo veter maje in kjer nihče ne more biti več gotov, da jutri ne bo lažno in brez razlogov obtožen česarkoli, totalitarni spretneži pa si manejo roke v gotovosti svojega prestižnega ali finančnega plena?

Trideset let srečanj pri Lipi sprave, ki so pomenila začetek uveljavljanja poprave krivic in rehabilitacije žrtev bivšega režima. Člani in somišljeniki društva si vseskozi na različne načine prizadevamo za to: izdali smo zbornik Sprava in demokracija, v katerem smo odgovornim in javnosti zapisali svoje usmeritve in pogoje za končanje narodnega razkola, ki ga je povzročila revolucija. Ugotavljamo, da so državni organi storili korake v to smer, a pogrešamo zagotavljanje pravne varnosti za vse, vključno vse žrtve.

Dr. Lambert Ehrlich se je odlikoval kot odločen narodni voditelj, oblikovalec slovenske države in neustrašen borec za pravice slovenskega človeka. Ob 30-letnici samostojne Slovenije utemeljeno čakamo, da bo imel ne le znamenje na Teološki fakulteti in na Žalah, pač pa da bomo lahko dostojno pokopali njegove kosti ter mu pred hramom demokracije in v srcu slehernega Slovenca postavili dostojen spomenik.

Očitno je zdaj levičarska internacionala odločena s pomočjo islamskih politikov, imigrantskih lobijev, predvsem pa družbe brez vere, vrednot, meja in spoštovanja dostojanstva človeka te temelje s prefinjenimi metodami podreti in vzpostaviti svet prazne medkulturnosti, v katerem si vsak lahko privošči vse.

V društvu Združeni ob Lipi sprave vseskozi opozarjamo, da se mora Državni zbor opredeliti do najhujše narodne tragedije, ko je brat moril brata, sprejeti izjavo o narodni spravi in potrditi tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. aprila 2009 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope. Žal akademiki v Izjavi niso povabili pristojnih organov, naj delujejo skladno s temi evropskimi merili.

Kot svetnik RTVS sprašujem profesorja ljubljanske univerze, kako spravlja te svoje izjave v sklad z etičnim kodeksom univerzitetnega profesorja? Kako odgovorne se mu zdijo zavajajoče izjave, ki dajejo lažno sliko slovenske medijske krajine udeležencem omenjene razprave ter slovenski in evropski javnosti, ki spremlja ta dogajanja? Pozivam tudi ustrezne organe v Sloveniji, pristojne za verodostojnost, da se na to ustrezno odzovejo.

Robert Polnar sprašuje vest ne le poslancem, pač pa vsem, ki nam republika kaj pomeni in si prizadevamo, da bi naša nihilistična puščava ozelenela, Slovenija ob tridesetletnici bolj zaživela, njeni državljani pa postali smeli in odgovorni upravitelji svojih zadev.

Jože Poglajen na je že Svetu RTVS izražal žaljiv in nekorekten odnos do ljudi, ki se ne strinjamo z njegovimi pogledi, to pa žal potrjuje tudi to njegovo pisanje o novem generalnem direktorju RTVS.

V krizah najbolje pokažemo, ali smo ljudje: torej ali znamo še živeti skupaj in deliti življenje. Zato je čudno, če naši levičarji, ki naj bi delovali v skupnosti (polisu), ne izkazujejo nobene pripravljenosti za sodelovanje v krizi.

Drage Slovenke in Slovenci, resnost trenutka vendarle terja, da streznimo glave in odgovorno stopimo v novo leto, da ne bi bilo spet izgubljeno kot številna v zadnjih tridesetih letih. Sprašujem se, ali so naši predniki zaman šli skozi kalvarije partizanskega boja, vaških straž, Teharij, Kočevskega Roga, tujine in plebiscita, da bi zdaj ne zmogli zagotoviti poti odgovorne in demokratične ter za vse nas boljše prihodnosti v enakopravni in svobodni Sloveniji.