Naslovnica Avtorji Objave od Ivo Jevnikar

Ivo Jevnikar

7 OBJAVE
Od leve proti desni sedijo: dr. Andreja Mihevc, mag. Andreje Mele, dr. Rozine Švent in Ivo Jevnikar Foto: I. Jevnikar

Skozi taborišča do sreče

Marca je v Trstu izšla tretja knjiga, ki se po Argentini in ZDA v dobršni meri dotika Kanade. Gre za knjigo Skozi taborišča do sreče....
Scenarist dokumentarnega filma SAMO IDEALISTI Ivo Jevnikar Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Samo idealisti: zgodba o primorskih padalcih tudi v Cekinovem gradu

Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev enourni dokumentarni film je bil v nedeljo, 18. marca, na sporedu slovenskega televizijskega programa italijanske radiotelevizije...
Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev

Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev

Slovenski programski oddelek na deželnem sedežu RAI v Trstu je pripravil nov televizijski dokumentarec. Avtor Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj sta z montažerjem...
Ona sliki od leve: vicepostulator p. Giorgio Laggioni, rektor bazilike sv. Antona p. Oliviero Svanera, predsednik Republike Italije Sergio Mattarella Vir: Tiskovni urad predsedstva Republike Italije

Zlata kolajna za zasluge patru Placidu Corteseju

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v četrtek, 8. 2. 2018 minoritom iz bazilike sv. Antona v Padovi vročil posmrtno zlato kolajno za civilne zasluge,...
Ivo Jevnikar: Če je novi, celoviti prevod Vauhnikovih spominov pomemben podvig, pa je velika škoda, da se založnik ni odločil za temeljitejšo izdajo s strokovnim aparatom, saj v njej ni opomb, kazal, tudi omembe ne, v čem je nova izdaja »nova«.

Nova izdaja Vauhnikove knjige Nevidna fronta

Po letu 1990 so veliko slovenskih knjig, ki so izšle v Argentini, ponatisnili v Sloveniji. Na nedavnem Knjižnem sejmu v Ljubljani je bila razstavljena...

70 let po usodni spremembi “treh Slovenij”

Leta vojne in revolucije so razblinila mit o Slovencu kot poštenem, delavnem, bogaboječem človeku. Zaradi totalitarnega režima in neverjetno kapilarnega nastopanja politične policije se je po vojni – a ne v Kocbekovem smislu – spremenil slovenski značaj, kar se kaže zlasti v velikem medsebojnem nezaupanju.

Smo sposobni napisati skupno zgodovinsko poročilo?

Zakaj naj bi bilo protikomunistični strani težko priznati, da so vodilni storili tudi napake in da so bile razne oblike samoobrambe izhod v sili, po takratnem spoznanju manjše zlo v izjemni stiski? Saj nihče ni bil rad na domobranski prisegi, ne glede na pravni pomen, ki ji ga pripisujemo, in Narodni odbor je pred koncem vojne pomenljivo spremenil domobrancem ime v Slovensko narodno vojsko ter ji določil svoje vodstvo.

Aktualno v naših rubrikah