Ivan Štuhec

Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.

Ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih.

O izjemni aktivnosti sindikalistov, ki so pod Šarčevo vlado bili pridni kot šolarčki, bi lahko nastal politično nekorektni komentar. Ja, in seveda najbolj važna tema, umestitev ministrov in sekretarjev v najvišje mogoče plačilne razrede, o tem je treba pisati, ker to je huje kakor vsak virus, pa četudi se vlada z njim ukvarja dan in noč.

LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.  

Verodostojnost sodnikov na ustavnem sodišču stoji in pade z vprašanjem resnicoljubnosti in poštenosti do najvišje pravne instance v državi, ki jo pooseblja Ustavno sodišče RS. Različnost mnenj in argumentov ustavnih sodnikov je pri tem nujna. Poštenost sodnika pa pogoj za njegovo delovanje. Če institucija sama ne poskrbi za razčiščenje poštenosti ali nepoštenosti, si sama piše stopnjo zaupanja in verodostojnosti.

Če se je na začetku devetdesetih let zdelo, da so komunisti pripravljeni na menjavo oblasti, je danes popolnoma jasno, da za tem, ko so dobili večino v vseh ključnih državnih sistemih, o tem niti malo ne razmišljajo. To, čemur smo priče, je samo njihov notranji frakcijski boj za čim večji delež davkoplačevalskega denarja.

Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Ko bo kralj Kučan odločil, da mora pasti tudi kmet Šarec, ker bolj škoduje kot koristi njegovemu kraljestvu, se bo to zgodilo. Šarec je okužen s Kardeljevim virusom, ki se mu reče Šoltes. Ko mu bo padel imunski sistem, bo zbolel za tipično slovensko politično boleznijo, ki bi jo lahko imenovali »nekoristen«. In takrat bo morda razumel, da je samo kmet na šahovnici.

Trend izrivanja katolištva kot konstitutivnega elementa slovenske državotvorne misli in dejanj bo demantiral tudi pogreb in zapuščina Ivana Omana. Borci za priključitev Prekmurja k matični domovini in borci za samostojno državo Slovenijo so in bodo ostali svetle zvezde naše samobitnosti.

Družbena in politična zmeda kot posledica nerazjasnjene polpretekle zgodovine. Komunisti so še vedno trdno v oblastnih sedlih in revolucija se nadaljuje. Te dni jo gledamo v zgodbi o uveljavljanju Ustavne odločbe.