Ivo Kerže
Ivo Kerže: Modernizem na teološki fakulteti
Kako bo duhovnik s polnim srcem in z vso svojo energijo opravljal delo oznanjevanja in deljenja zakramentov, če mu na teološki fakulteti razni Osredkarji do neprepoznavnosti maličijo vero? In znova: ali se lahko čudimo spolnim škandalom med duhovščino, če je bila ta duhovščina vzgojena v nietzschejanskem prepričanju, da je Bog v resnici »onstran dobrega in zla«?
Ivo Kerže: Benedikt XVI. o vzrokih duhovniških spolnih zlorab
Glede na to, da so ob mojem zadnjem besedilu o vzrokih duhovniških (škofovskih, kardinalskih …) spolnih škandalov nastala resna vprašanja o tem, koliko Benedikt...
Še enkrat o homoseksualni krizi med duhovščino
Septembra sem napisal za Časnik članek o vzrokih homoseksualne krize med duhovščino (TUKAJ), ki je prišla na dan ob škandalu okrog bivšega kardinala Theodora...
I. Kerže: Sodnik Brett Kavanaugh in Marijina zmaga
V ZDA se zoper demokrate odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno iščejo svojo moško identiteto in se zato odloča zoper...
Vzrok homoseksualne krize med duhovščino je doktrinarne narave
Verjetno ga ni vsaj približno informiranega katoličana, ki ne bi v teh tednih tako ali drugače premleval o nedavnih odkritjih duhovniških spolnih zlorab (tudi...
Debata o Amoris laetitia je postala vse bolj vsebinska
Po dogajanju okrog besedil Josefa Seiferta o Amoris laetitia (AL) in po objavi Correctio filialis opažam, da postaja debata o tej problematični posinodalni spodbudi...
Debata o Amoris laetitia postaja vse bolj vsebinska
Po dogajanju okrog besedil Josefa Seiferta o Amoris laetitia (AL) in po objavi Correctio filialis opažam, da postaja debata o tej problematični posinodalni spodbudi...
Josef Seifert in Amoris laetitia
19. septembra 2016 so štirje kardinali poslali papežu Frančišku pismo z znamenitimi dubia, t.j. vprašanji o pravovernosti papeške posinodalne spodbude Amoris laetitia (AL). Papež...
Struktura preobrata
Kot smo videli, je novoveška revolucija postopoma uničila štiri vidike vsake prave države in sicer v tem zaporedju: najprej religioznega, nato moralnega, dalje nacionalnega in končno ekonomskega. Ti vidiki države prinašajo štiri ustrezajoče vrste politike, ki jih lahko grupiramo v dve vrsti: idealno politiko (religiozna in moralna politika), ki meri na duhovno plat človeka in materialno politiko, ki meri na fizično plat človeka (nacionalna in ekonomska politika).
Kriza tega pontifikata
Nedavno sem na tukajšnjem spletnem magazinu omenil, da imam občutek, da gre ta pontifikat h koncu. To se po mojem lahko zgodi na dva načina: ali se bo ta pontifikat letos preprosto nehal (z odstopom), ali pa ne bo več tak kot je zdaj, ker bo pokazal pravovernejše lice.