Stanislav Rožanc o zadnji stavki zasavskih rudarjev

»Če rudarju tistega, kar je delal, ne plačaš, če mu vzameš kos kruha, mu storiš krivico ob vsem napornem delu, ki ga opravlja, potem se bo uprl,« nam je slikovito pojasnil sogovornik Stanislav Rožanc, kaj je bil pred sedmimi leti eden od razlogov, da so se knapi odločili za štrajk.

Ljudmila Novak: Za Slovenijo je v tem času bolje, da ima delujočo vlado

Ljudmila Novak je povedala, kaj misli o ukrepih naše vlade in pojasnila, zakaj sama ni bila naklonjena vstopu njene NSi v tretjo Janševo vlado. Bolj je bila naklonjena predčasnim volitvam. Zaradi razglasitve pandemije pa je povedala tudi, da je dobro, da jo vendarle prišlo do nove vlade, saj bi imela Šarčeva vlada brez polnih pooblastil bistveno težje delo. Ocenila je tudi delo treh ministrov njene stranke.

Hvalica: Ljudje nikjer nimajo vlade, kot si jo želijo, ampak takšno, kot jo izvolijo

Hvalici se zdi, da Novo Slovenijo, ki se želi pomakniti proti sredini, ponovno preveč vleče v naročje SDS. Nekaj besed je namenil tudi Slovenski ljudski stranki in Marjanu Podobniku. Hvalici se zdi, da je na mesto predsednika SLS prišel prepozno in da se preveč povezuje z SDS, čeravno je to na evropskih volitvah stranki prineslo evropskega poslanca. „Podobniku želim, da mu uspe, čeprav menim, da se je preveč spravil pod plašč SDS.” 

Mami, a to pomeni, da boš ti umrla?

Iva Dimic nam je zaupala, da javno o svoji bolezni govori tudi zato, ker se ji zdi pomembno ozavestiti ljudi, ki se soočijo z diagnozo rak. Želi jih opogumiti, da se z diagnozo ne sme zaključiti neko veselje do življenja.

Ivo Hvalica spregovoril, kako je prišlo do zamenjave Tomšiča s Pučnikom

Ivo Hvalica že skoraj dvajset let ni več poslanec, pa ga ljudje še vedno poznajo. Tudi mediji tudi še niso pozabili in se naj radi obračajo, saj ima vedno veliko tehtnega za povedati. V sočnem jeziku! V našem spominu Ivo Hvalica ostaja kot eden najbolj prepoznavnih poslancev v zgodovini našega parlamentarizma. Vrhunski govornik, ki jih danes v slovenskem parlamentu žal ni več.

Foto: printscreen_tyoutube

Silvestrski pogovor z Ljudmilo Novak tudi o možnostih izstopa SDS in Fidezs iz EPP

Na naše vprašanje, če se lahko ob morebitnem izstopu Orbanove stranke Fidesz iz EPP zgodi, da se tej strani ob izstopu pridruži tudi kakšna druga slovenska stranka, morebiti SDS, nam je odgovorila:
»Fidesz in SDS dobro sodelujeta. Vemo, da sta tudi finančno povezani stranki, saj Orban podpira nekatere medije pri nas in tudi drugje po Evropi, ker želi na tak način širiti svoj vpliv.«

Borut Korun: Gre za nek načrt Evrope brez narodnostne identitete

Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec

Borut Korun je spregovoril tudi o migracijah, s katerimi smo Evropejci soočeni v zadnjem obdobju. Po njegovem obstaja teorije, ki jih je težko dokazati, da gre za nek načrt, ki bo privedel do zamenjave prebivalstva, pomešanja evropskega prebivalstva z islamskim prebivalstvom iz Afrike in Azije, ki bi privedlo do neke Evrope, kjer bi bilo vse premešano, brez narodnostne identitete.

Pesniška zbirka skupine Dediči za praznik reformacije

Novembra leta 1970 je pesniška skupina Dediči izdala skupno pesniško zbirko Razvejano deblo. V njej so pesmi Vlada Garantinija, Jožeta Sevljaka, Francija Lakoviča, Franca Kopitarja in Radovana Palčiča. Po skoraj pol stoletja od izida te pomembne pesniške zbirke so o njenem nastanku, o članih skupine in svojem umetniškem ustvarjanju spregovorili pesniki Vlado Garantini, Jože Sevljak in Franci Lakovič.

Primož Roglič, svetovni pionirski prvak, in Zvone Pograjc

Primož Roglič kot se ga spominja njegov prvi trener Zvone Pograjc

Zvone Pograjc Foto: I. GošteZvone Pograjc, prejemnik zlatega priznanja Občine Zagorje ob Savi, je zagotovo med tistimi, ki dobro pozna enega najboljši svetovnih kolesarjev Primoža Rogliča. »Ker smo v Strahovljah nad Kisovcem stanovali blizu hiše Rogličevih, se je Primož pogosto igral pri moji hčerki Manji in sinu Andražu. Zato ne čudi, da se je po kratki nogometni epizodi odločil za smučarske skoke,« se spominja Zvone, tudi sam četrt stoletja nazaj najboljši slovenski rekreativni smučarski skakalec. Potem ko je aktivno tekmovanje na rekreativnih tekmah na manjših 50 metrskih skakalnicah pustil za sabo, se je poleg žal že pokojnega Slavka Krajnika, Branka Baša, Franca Stenka in drugih posvetil izgradnji skakalnega centra v Kisovcu.

»V mojih mladostnih časih smo lahko skakali le pozimi, če je bil sneg, preostalo leto smo se podili na nogometnem igrišču kisovške Svobode,« se spominja svojih skakalnih začetkov, ko smo vsi njegovi vrstniki, ki smo ravno tako želeli postati Ludviki Zajci, Danilo Pudgarji, Bogdani Norčiči, pred starši skrivali, da se spuščamo po takratni kisovški velikanki. No, ni bila velikanka, nesla je malce čez 40 metrov, a ko si z nerodnimi smučmi in slabo opremo stal na zaletišču in gledal v dolino, ni bilo enostavno.

Vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov

Vsi otroci, ki živijo na Strahovljah, so prvih let osnovne šole vsakodnevno premagovali slab kilometer precej strme poti. Navzdol je še šlo, pri vračanju težko šolsko torbo pa so iz leta v leto pridobivali na vztrajnosti in naravni kondiciji Zato ne čudi, da so domala vsi tamkajšnji otroci, zdaj že mladeniči in mladenke odlični športniki.

Zvonetov sin Andraž se ponaša z ekipno zmago na tekmi Svetovnega pokala v Planici, nase je pri skokih opozarjala tudi Manja, Ernest z medaljama na Mladinskem svetovnem prvenstvu, če naštejemo le nekatere vidnejše uspehe, medtem ko o Primožu vemo skorajda vse. Resda je bolj uspel v kolesarstvu, ampak Bog ve, ali ne bi tudi po padcu na planiški velikanki, če bi mu bile v tem športu zvezde bolj naklonjene. Še vedno pa se ponaša z zmago na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kot uspešna športnika lahko štejemo tudi nogometaša Gašperja in Gala Kureža. Mlajši Gal je ravno v teh dneh pri 17.letih podpisal profesionalno pogodbo z ljubljansko Olimpijo.

»Skakalnice so rasle in se gradile z odraščanjem naših otrok,« se spominja Zvone. Ustroj kluba je bil naravnan na mlade skakalne talente. Poleg omenjenih so šli skozi Zvonetove roke še Katja Požun, ki je na tekmi Svetovnega pokala v Oslu osvojila drugo mesto, ima tudi dve medalji na Mladinskem svetovnem prvenstvu, pa Dejan Judež, Miran Župančič, ki je bil celo drugi v skupnem seštevku celinskega pokala, Ernest Prišlič, Janez Močnik Guna, brata Grobljar, Jakob Smolič, Julija Sršen in mnogi drugi.

V oddaji sva se večkrat dotaknila Primoževe športne poti: »Primož je veljal za ”agresivnega” skakalca, ki se je po skakalno ”metal na glavo”. Imel je, podobno kot Japonec Funaki, v skakalnem žargonu smučke za ušesi. Mogoče je tudi zaradi takšnega načina skakanja občasno prišlo do kakšnega hujšega padca. Tisti na planiški velikanki ni bil edini.«

Primož Roglič, od smučarskega skakalca do kolesarskega šampiona

»Po mojem še hujši je bil tri leta prej njegov padec na planiški 90 metrski skakalnici,« je ocenil njegov takratni trener. Kasneje po poškodbi križnih vezi, je zdravnik Primožu svetoval kolesarjenje. Več kot očitno je nasvet padel na plodna tla. Primož je najprej eksplodiral in nase opozoril na amaterskih kolesarskih dirkah, na katerih je premagoval tudi profesionalne kolesarje. In opazili so ga. Zdaj je kot novopečeni častni občan Zagorja ob Savi eden najboljših kolesarjev na svetu.

Tako kot naš sogovornik, ki se je v svoji športni karieri soočal s padci tako s skakalnimi smučmi, tudi Primož ni ostal brez njih. »Padci so sestavni del. Spomnim se Primoževega padca na treningu tik pred dirko na Zasavsko Sveto goro, kjer je serijski zmagovalec, kako je prišel na start ves ”poravsan”. Nič kaj veliko se ni oziral na to. Malo si je na hitro oskrbel rane in zmagal. Očitno je v njegovi naravi nekaj knapovskega. Dejstvo je, da smo vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov.«

V nadaljevanju pogovora se je Zvone spominjal nekdanjih časov, ko je bila skakalna oprema slaba, kako so se gradile skakalnice, sedežnica in sistem za umetno zasneževanje. Zdaj je v skakalnem centru pet skakalnic, od najmanjše 6 metrske do največje 50 metrske.