Pogled na volitve s časovnim zamikom

Gotovo je bilo narejenih že nešteto analiz, zakaj je bil rezultat tako slab. Najverjetnejši vzroki so antijanšizem, pristranski mediji, lahkoverno in nezrelo volilno telo ter slaba priprava na volitve.

Hitro je postalo jasno, Biden ni zmožen voditi države

Jasno je, da je Biden ni zmožen voditi države. Kaže znake senilnosti, Harrisova je pa nesposobna. Kadar zaide v težave, se samo hihita. Bidna ščitijo in mu dovolijo nastope le v strogo kontroliranih okoliščinah. Na prvi in edini tiskovni konferenci je bilo očitno, da je vse zrežirano.

Če Kolumb ne bi odkril Amerike, ne bi bilo suženjstva

Z virusom in protesti je Trump dobil dvojni udarec. Težko bo. Gospodarstvo se ne bo zadosti pobralo pred volitvami. Izjemna gospodarska rast pa je bila njegov najmočnejši adut. Demokrati so hitro ugotovili, da jim protesti lahko koristijo pri jesenskih volitvah. Če jim uspe Trumpa ožigosati kot rasista in ga okriviti za vso to zmedo, bo verjetno poražen.

Obnasanje opozicije

Očitno v večini evropskih držav opozicije sodelujejo z vladami, ali pa jih vsaj ne poskušajo rušiti.  Če je kakšno nesoglasje, gre za to, kdaj naj se sprosti gospodarstvo. Nasprotno pa demokrati v Washintonu napovedujejo komisije in preiskave o Trumpovem odgovoru na krizo.  To … Beri dalje

Donald Trump, Janez Janša in covid-19

Donald Trump in Janez Janša rušita ustaljeni red, ki se brani z vsemi sredstvi. Oba sta deležna tudi osebnih napadov in sovraštva. Donald Trump in Janez Janša imata politične cilje,ki so v nekaterih točkah podobni: omejevanje in nadziranje migracij, patriotizem, odnos do globalizacije, politične korektnosti in sovražnega govora.

Levica v Sloveniji se obnaša kot demokrati in mediji v Ameriki

Preden je Janša postal premier, je bil sestanek med Pahorjem, Janšo in Kučanom na Gregorčičevi. To je bila le kratka novička, enkrat samkrat, nobenih komentarjev. Zanimivo. Če je Kučan penzionist in nima z ničemer nič, zakaj to srecanje? Ko so bile težave s Hrvaško zaradi zaliva in je prišel Mesić v Slovenijo, se je sestal s Kučanom, penzionistom.

Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje

Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje

Kar zadeva medije, je tako, da nekateri vlecejo bolj na levo, drugi bolj na desno. Tezko bi nasli medij, ki je absolutno nepristranski, nevtralen. Kaj pa naj bi objavljali? Vremenska porocila? En nacin, da se doseze nepristranskost, bi bil ta, da se objavlja le clanke, ki so sami po sebi uravnotezeni, torej predstavijo obe ali vec plati neke teme. Mislim, da je tega relativno malo, in bi bila v medijih precejsna revscina. Druga moznost je pa ta, da medij obljavlja vec clankov, ki kazejo razlicne poglede na isto temo. Po mojem mnenju je ta pristop boljsi. Naj vsakdo prikaze svoje argumente in naj se potem vidi, kdo ima bolj prav. Naloga urednistva je, da izbiro uravnotezi, in v tem je lahko tezava. Gospa Griesser Pecar ima v Casniku dne 25.1.2019 lep clanek na to temo in daje BBC za zgled uravnotezenega medija. Morda ni presenetljivo, da so se komentarji lotili tudi podnebnih sprememb, ki se po kontroverznosti lahko merijo s Trumpom. Nekaj malega o tem. Prvic, znanost ni demokracija in ne zmaga tisti, ki ima vec glasov, ampak tisti, ki ima na koncu prav. Zgodovina znanosti je polna zgodb, kjer so vodilni znanstveniki trdili nekaj, pa se izkazalo, da so se motili. Mnogi znanstveniki so ob koncu 19. stoletja verjeli, da je vse znano, da se ne da nic novega odkriti, pa pride nekdo in postavi vse na glavo (odkritje teorije relativnosti in kvantne mehanike). Klimatski modeli so v povojih in trditi, da je mogoce napovedati temperaturne spremembe z natacnostjo ene stopinje petdeset ali vec let vnaprej, je po mojem mnenju naivnost, napuh ali pa zavajanje. Zaenkrat je odnos do podnebnih sprememb na stopnji religije. Eni verjamejo, da je clovestvo krivo za ogrevanje, drugi pa, da ni. Locnica med enimi in drugimi gre prav lepo po politicnem prepricanju. Levica ali liberalci verjamejo, da je vzrok v izpuscanju CO2; desnica ali konservativci verjamejo, da ni ali to ni bistveno. Razlog je jasen. Levica hoce vse kontrolirati z vrha; zato vsiljuje podnebne dogovore, razne omejitve za izpuh, zapiranje termoelekrarn itd. Desnica hoce, da se zadeve urejajo od spodaj navzgor: manj regulacije, privatna iniciativa, lokalna samouprava. Industrija seveda ni nevtralna. Obamovi dekreti so prizadeli premogovno industrijo. Subvencije polnijo zepe proizvajalcem soncnih celic in elektricnih avtomobilov ter povzrocajo deformacije trga. Pri tem vprasanju sploh ne gre za znanost, ampak za politiko. Hkrati je to lahko zlata jama za nekatere. Podporniki omejevanja CO2 vodijo spretno propagandno vojno. Pred casom so spremenili izraz podnebno segrevanje (“global warming”) v podnebne spremembe (“climate change”). Tiste, ki dvomijo v ogrevanje zaradi izpustov CO2, ozigosajo kot ljudi, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb (“climate change deniers”). Podnebje se spreminja od pamtiveka. Nasprotnika prikazes kot nekoga, ki to zanika, torej “neandertalca”. Se eden uspesen argument gre pa takole: Poglejte, kaj se dogaja s podnebjem – orkani, poplave, pozari. Mogoce CO2 ni vzrok, kaj pa, ce je? Ali se upate tvegati katastrofo, ki jo lahko preprecite z majhnimi stroski? Kaksen svet boste pustili svojim otrokom? Ucinkovito, ne? To nekoliko

Orodja ameriške zunanje politike

Najbolj vidni orodji zunanje politike sta vojska in diplomacija. Danes pa vse več beremo o ekonomskih instrumentih: carine, sankcije, embargi, kontrola finančnih tokov. Bolj enostavno in manj nevarno je dvigniti carine na kitajsko robo, kot … Beri dalje

Opažanja izseljenskega Slovenca II.

Kaj je sploh “levica” v Sloveniji? Nasledniki partije? Saj to ni nikoli bila levica. Partijska nomenklatura se je s privatizacijo prelevila v kapitaliste, ki mečejo delavce na cesto. Kaj pa “desnica”? Mislim, da je tam več trdnih temeljev, ampak kaj, ko so vsi vprek skregani. Na žalost je že tako, da se ljudje največ naučimo iz svojih napak. Morda se bomo naučili tudi demokracije, ampak bojim se, da bo ta šola precej draga.

Opažanja izseljenskega Slovenca I.

Skoraj vedno preživim del poletja v Sloveniji, med letom pa sledim dogajanjem v domovini po internetu, po telefonu in elektronski posti. Seveda se je v zadnjih štiridesetih letih marsikaj spremenilo, saj se je povsod. Zaradi sprememb in zato, ker sem po mnogih letih življenja v Ameriki navajen še nečesa drugega, me zbode v oči marsikaj, kar se mi zdi nenavadno, drugačno, nepričakovano. Tukaj je nekaj takih opažanj.