Hotenje človeka: postati kakor bog

Po drugi svetovni vojni in predvsem po padcu berlinskega zidu in ob prelomu tisočletja je želja po stvarjenju novega človeka in nove družbe po svoji zamisli dobila nevarno fanatično razsežnost, ki spominja na obsedenost. Obenem … Beri dalje

In memoriam dr. Lovro Šturm

K Bogu je odšel človek, ki se je zapisal v nastajanje slovenske države pred tremi desetletji. Kot vrhunski pravnik je v prvi sestavi te najvišje pravosodne institucije v demokratični državi skupaj s kolegi dvignil ugled in Ustavno sodišče na zavidljivo evropsko raven.

Zbor za republiko: Otrok v maternici je človek

Obsojamo to mračnjaško in nazadnjaško, v bistvu proti osebni svobodi usmerjeno kulturo smrti in lažne utemeljitve upravičenosti splava z omejevanjem človekovih pravic samo na nosečo mater, ne pa tudi na živega otroka.

Manifest slovenske levice vsiljuje model, ki se je izkazal za neuspešnega

Manifest slovenske levice z nekoč znano retoriko omenja tudi naslednje: Največji nasprotniki v družbi so v vrstah RKC duhovščine, profesorji zasebnih šol in fakultet, lastniki podjetij, zbornice, veliki kmetje, uredniki in novinarji desničarskih medijev, župani podeželskih občin, ostanki meščanstva, falsifikatorji zgodovine NOB, ter potomci klerofašistične sodrge (1.7.).

Prejeli smo: Kakšnega predsednika hočemo?

V Zboru za republiko želimo in pričakujemo, da bo predsednik države osebnost z nesporno moralno in politično avtoriteto. Osebnost, ki je s svojim ravnanjem že dokazala verodostojnost in odgovornost ter bo sposobna nastaviti zrcalo politiki. … Beri dalje

Slovenija še vedno na preizkušnji

Sedanjost in bodočnost Slovenije je še kako odvisna od nadaljevanja preteklosti in od našega razmišljanja o tej preteklosti. Sedaj, petindvajset let po slovenski osamosvojitvi in padcu komunizma, pa se zdi, da zavest o sprevrženosti družbe, o neuspeli tranziciji, o nadaljevanju stanja laži, kraje in uboja, vse bolj bledi. Javlja se vse večja otopelost, brezbrižnost in vdaja v usodo.

Kaj je v ozadju?

“Boljševiki so najprej udarili po družini. V dvajsetih letih so trditev, da je ‘meščanska družina družbeno škodljiv pojav’, povzdignili v versko resnico. Bila naj bi vase zagledana in starokopitna trdnjava vere, praznoverja, nevednosti in predsodkov … Patriarhalna družina bo s svojo spolno moralo vred izumrla; radikalci so verjeli, da jo bodo nadomestile ‘svobodne ljubezenske zveze’.”

Sem za male korake in velike pogovore

Če imata stranki o kaki stvari popolnoma nasprotna si stališča, ni pričakovati, da ne bosta »napadali« teh nasprotnih si stališč. »Napadanje« v smislu osebne žalitve pa tudi v politiki res ni dobro. Je škodljivo. Predvsem če smo zamerljivi in jih celo napihujemo. Še huje pa je, če nasedamo govoricam ali celo namerno podtaknjenim dezinformacijam.

Ali je možen ‘novi Demos’?

Sem eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.

Govoriti o preteklosti, pomeni, govoriti o (vzrokih) sedanjosti

Nemogoče je razumeti našo sedanjo ujetost v politično, gospodarsko in moralno krizo, če ne razumemo preteklosti. Nemogoče je vzpostaviti normalno in svobodno družbo, v kateri bi veljala prastara načela, »ne laži, ne kradi, ne ubijaj«, če ne obsodimo sistema, ki je gradil (in še danes gradi!) prav na laži, kraji (državnega premoženja) in (medijskem ali sodnem) uboju.

Brez zrele kritičnosti volivcev ni zrele demokracije

Ni problem, da so politiki navadni ljudje. Problem je, če tega ne vidimo in ne upoštevamo. Kako krivično in za državo škodljivo je, če vse politike po dolgem in počez enačimo, obsojamo in preklinjamo. Škodljivo je tudi, če vse politike, ki se prištevajo »našemu« nazorskemu krogu, s slepo dobrohotnostjo hvalimo in kujemo v zvezde. Brez zrele kritičnosti volivcev ni zrele demokracije.

Potreben je skupni uvid v jedro nerešenih vprašanj

Spoštovani Tone, pred dnevi me je na spletni strani Časnika posebej pritegnil naslov tvojega razmišljanja »Slovenija pri zdravniku«. Prispodoba je kar pravšnja. Bolezen je nekaj neprijetnega, motečega, bolečega. Človeka izčrpava, ga lahko prikuje na posteljo ali celo dokončno uniči. In Slovenija je res bolna. A zdraviti oziroma blažiti simptome bolezni, ne bo dovolj.