France Cukjati

Minister, predsednik vlade in člani njegove koalicije so sposobni prostaško in samovoljno z vsemi sredstvi delovati v nasprotju z zakonitimi in ustavno zagotovljenimi pravicami slovenskih državljanov.

V Zboru za republiko želimo in pričakujemo, da bo predsednik države osebnost z nesporno moralno in politično avtoriteto. Osebnost, ki je s svojim ravnanjem...

Za Slovenijo je značilno, da se pri velikih državnih investicijah, kot so bile avtoceste, Šentviški predor, Onkološki inštitut, TEŠ6, itd., začetna cena do konca...

Sedanjost in bodočnost Slovenije je še kako odvisna od nadaljevanja preteklosti in od našega razmišljanja o tej preteklosti. Sedaj, petindvajset let po slovenski osamosvojitvi in padcu komunizma, pa se zdi, da zavest o sprevrženosti družbe, o neuspeli tranziciji, o nadaljevanju stanja laži, kraje in uboja, vse bolj bledi. Javlja se vse večja otopelost, brezbrižnost in vdaja v usodo.

"Boljševiki so najprej udarili po družini. V dvajsetih letih so trditev, da je 'meščanska družina družbeno škodljiv pojav', povzdignili v versko resnico. Bila naj bi vase zagledana in starokopitna trdnjava vere, praznoverja, nevednosti in predsodkov … Patriarhalna družina bo s svojo spolno moralo vred izumrla; radikalci so verjeli, da jo bodo nadomestile 'svobodne ljubezenske zveze'."

Če imata stranki o kaki stvari popolnoma nasprotna si stališča, ni pričakovati, da ne bosta »napadali« teh nasprotnih si stališč. »Napadanje« v smislu osebne žalitve pa tudi v politiki res ni dobro. Je škodljivo. Predvsem če smo zamerljivi in jih celo napihujemo. Še huje pa je, če nasedamo govoricam ali celo namerno podtaknjenim dezinformacijam.

Sem eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.

Nemogoče je razumeti našo sedanjo ujetost v politično, gospodarsko in moralno krizo, če ne razumemo preteklosti. Nemogoče je vzpostaviti normalno in svobodno družbo, v kateri bi veljala prastara načela, »ne laži, ne kradi, ne ubijaj«, če ne obsodimo sistema, ki je gradil (in še danes gradi!) prav na laži, kraji (državnega premoženja) in (medijskem ali sodnem) uboju.

Ni problem, da so politiki navadni ljudje. Problem je, če tega ne vidimo in ne upoštevamo. Kako krivično in za državo škodljivo je, če vse politike po dolgem in počez enačimo, obsojamo in preklinjamo. Škodljivo je tudi, če vse politike, ki se prištevajo »našemu« nazorskemu krogu, s slepo dobrohotnostjo hvalimo in kujemo v zvezde. Brez zrele kritičnosti volivcev ni zrele demokracije.

Spoštovani Tone, pred dnevi me je na spletni strani Časnika posebej pritegnil naslov tvojega razmišljanja »Slovenija pri zdravniku«. Prispodoba je kar pravšnja. Bolezen je nekaj neprijetnega, motečega, bolečega. Človeka izčrpava, ga lahko prikuje na posteljo ali celo dokončno uniči. In Slovenija je res bolna. A zdraviti oziroma blažiti simptome bolezni, ne bo dovolj.