Branko Cestnik

Iz Kelmorajna poleg grozne novice grozni molk

Še smo v šoku. Ravno okrog praznika Svetih treh kraljev so nas s pomenljivo zamudo doletele novice o nasilju nad ženskami, ki se je zgodilo na silvestrski večer v Kölnu. Le nekaj deset metrov od relikvij svetih treh kraljev je zajetna množica moških otipavala, okradla, tolkla, zaničevala, v vsaj dveh primerih celo posilila, v okolici katedrale in železniške postaje nahajajoče se ženske.

Beri dalje

Judje. Če Evropa ni več njihov dom

Rabin Giuseppe Laras: Žal kristjani zahodnih Cerkva niso skoraj nikoli brali o tem, kaj so pretrpeli njihovi bratje na Vzhodu. Pomislimo na armensko zgodbo. O njej obstaja, poleg zanikanja, strahotna nevednost s strani mnogih zahodnjakov. Žal in z mnogo grenkobe se ne čudim, da je tudi zgodba sefardskih Judov spregledana, nepoznana in v svoji resnosti omiljena.

Beri dalje

Koliko so tisti, ki „nič ne jemljejo“, že vzeli

Ne verjamem, da nič ne jemljejo, ker si že jemljejo pravico do prevzgoje naroda. Ker živim v farovžu, ki je tik zraven osnovne šole, pri prebiranju priročnika Ljubezen je ljubezen nisem mogel mimo ilustracije na strani 40. Prav natančno sem si jo ogledal. Glej, glej, kako sva tam narisana jaz in moja soseda šola! Izvolite pogledati še vi.

Beri dalje

Izza vogala surovost

Pri nas se rado dogaja, da tvojo identiteto vzpostavlja tvoj sovražnik. Ti si nekdo, ki nisi tak, kot je on, ki te kar naprej ogroža in je tvoj sovražnik. Si levičar in sovražiš Janeza Janšo; si kristjan in sovražiš komuniste… Čemur sčasoma sledi: si levičar, ker sovražiš Janeza Janšo; si kristjan, ker sovražiš komuniste…Velika zmaga miru bo, ko bomo Slovenci „s svojimi rokami“, vsak pri sebi, v svojih glavah, ukinili „sovražnika“.

Beri dalje

Kakšna vojna proti Islamski državi?

Še smo pretreseni zaradi krvavih pariških dogodkov. Islamska država tokrat ni udarila po razvidnem političnem cilju, kot je bilo v primeru napada na uredništvo Charlie Hebdo, kar smo razlagali kot napad na svobodo govora. Pač pa se je v Parizu zgodil napad na rock’n’roll, na šport, na večer ob fast foodu in vinu, na prosti čas, skratka, napad na nas, ker smo, kakršni smo.

Beri dalje

Kristjani med vero in politiko

Vera ne more biti nepolitična; ne more biti brez družbenega učinka. Politična učinkovitost kristjana zmore iti onstran zagrizenega ukvarjanja z državo, s stranko in s političnim tekmecem. Kristjani smo lahko politično učinkoviti, četudi v parlamentu sedijo sami ateisti.

Beri dalje

Humanitarna, invazivna in gostoljubna interpretacija migracijskega vala

Med Slovenci sta se oblikovala dva velika interpretativna vzorca glede beguncev in migrantov. Prvi je uradni, televizijski in časopisni, šik-urbani, tudi frančiškovski (po rimskem papežu); drugi je ljudski, šankarski, podeželski, facebookovski, vukovski (po završkem županu). Obstaja še tretji, ki je sicer glasen, nergaški, skrajnolevičarski, a manjšinski in zaradi svoje no-borders zaletavosti obče prepoznan kot utopičen.

Beri dalje

Vera in politika – za premik v družbeno

Že prva stoletja torej kažejo, da je lahko krščanska vera socialno močna, tudi ko ni od države priviligirana, tudi ko je odrinjena ali celo preganjana. Do te socialne moči se država, kakršna koli že, ne more ne opredeliti. Dokaz za to je tudi ateistični komunizem. Religija je njega dni bila zaprta v zakristije, obsesija komunistične države in njenih tajnih služb z njo pa zato ni bila nič manjša.

Beri dalje

„Multi-Kulti“ v krizi (2010)

Ko je oktobra 2010 nemška kanclerka Angela Merkel samozavestno in odločno dejala: „Multi-Kulti se je absolutno izjalovila“ (link), je svetovna javnost napeto prisluhnila. Nemška kanclerka je pač nemška. Nemci so se v povojnem času posebej … Beri dalje

Beri dalje

Dialog je v naravi Cerkve

Je Cerkev strukturno nedialoška? Povprečni slovenski gimnazijec, ki je pokusil osnove sociologije, bo vedel povedati, da je Cerkev skupaj z vojsko, policijo in podobnimi strukturami hierarhična, disciplinarna, monolitna in malodane totalitarna organizacija. Kot kronski dokaz, … Beri dalje

Beri dalje

Vabilo na izlet v kalifat

Ne se ustrašiti. Ne vabim vas na izlet v samooklicani kalifat Islamske države, ki ni nič drugega kot sprimek blaznežev, morilcev in posiljevalcev, in katerega moralni, politični in vojaški konec ne more in ne sme biti drugačen, kot je bil konec nacistične Nemčije. Vabim vas v neki drugi kalifat, v tistega, ki ga že dolgo ni več.

Beri dalje

Begunci so tu

V času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije.

Beri dalje

Moje poti z migranti in begunci

Brez begunskih zgodb me ne bi bilo. Bil bi, bil – a drugačen. Notranje revnejši. S skromnejšimi uvidi v skrivnost Božjega kraljestva. Hvaležen za vsa ta srečanja in da sem bil tam, kjer si me hotel, te prosim, o, Bog, naj ne bo nobenega begunca več! Naj ne bo nihče več prisiljen zapustiti svoj dom in svojo domovino!

Beri dalje

Ugrabljena strpnost

Strpnost je ena izmed velikih zapovedi sodobne družbe. Spada v red pojmov kot svoboda, enakost, človekove pravice, pluralizem, demokracija. Če komu pravimo, da je strpen, mu priznamo človeško širino in sposobnost za ustvarjanje odprte družbe. Če koga označimo za nestrpnega, ga razumemo kot socialno razdiralnega, kot morebitno grožnjo sami demokraciji.

Beri dalje

Mimetično, sistemsko, hudičevo

Hudič v Međugorju Međugorje, 12. junij 2015. Pri večerni adoraciji nekdo zarjove in pade na tla. Prestrašeni verniki odskočijo, a le za hip. Kmalu so tam spredaj pri valjajoči se senci trije ali štirje Italijani. … Beri dalje

Beri dalje

Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala

Preroki sekularizacije so zmedeni. Z novim tisočletjem je religija po širnem svetu v vzponu in kdor se z njo ne bo znal pogovarjati, bo lahko kmalu zunaj dogajanja. Omajana so tudi prepričanja liberalnih teologov. Ti so govorili o nujni posodobitvi krščanstva v smeri razumarske, humanitarne, karseda simpatične ter do posameznikovih moralnih izbir popustljivejše religije.

Beri dalje

Nečista

Škof v župniji. Opravil je birmo in zdaj sedi z domačimi in sosednjimi duhovniki za obloženo mizo. Na koncu omizja so še ključarji in kak pomemben faran. Vseh skupaj nas je okrog dvajset. Kot običajno … Beri dalje

Beri dalje

Od tod do Kamčatke

Zdaj pride, pride vsako leto Rus pod Vršič. Ta ni daleč od Ziljske doline. Če je Matija Majar govoril o daljici Zilja – Kamčatka, danes lahko Rusi govorijo o daljici Kamčatka – Vršič. Povsod na tej daljici, razen morda na Poljskem, bodo naleteli na nasmihajoče obraze in šibka kolena. Večino te daljice namreč zapolnjujejo slovanska plemena, katerih veliki brat se ve, kdo je.

Beri dalje