Gurman in asket
Tako sva se poimenovala, Dejan, moj prijatelj, trener, soborec pri košarki, vedno za akcijo in jaz.
Tako sva se poimenovala, Dejan, moj prijatelj, trener, soborec pri košarki, vedno za akcijo in jaz.
Zakorakali smo v novo leto. Leto pričakovanj, leto, ko naj bi bilo vse drugače. Leto, ki, če bereš Nostradamusa, ne prinaša ničesar dobrega. Leto, ki bo po nekaterih političnih ocenah težko in nepredvidljivo. Zakaj bi … Beri dalje
Kaj je na Pedru Opeki, da zmeraj tako ali drugače privablja množice, ki mu sledijo, ki mu želijo prisluhniti, ki mu želijo darovati, ki ga enostavno obožujejo?
Vsako leto se cerkljanska župnija odpravi na peš romanje na Sveto goro. Primorska zavetnica, ki pa so jo tudi številni romarji od vsepovsod vzeli za svojo. Letos se nas je takih romarjev zbralo osemnajst, kar … Beri dalje
Tečem. Tečeva. Tečemo. S prijateljem trenerjem, kolegom … Če je bil še nedolgo nazaj tek zame neka obveza, se mi danes zdi kot neko zdravilo, kot nekaj, kar mora biti v mojem delavniku skozi teden. … Beri dalje
Prejšni teden je bil poln dogodkov povezanih z dnevom državnosti. Na nekaterih sem bil prisoten tudi sam, zraven pa sem premišljeval. Kam smo zabredli s to državo? Lahko rečem, da me obveznosti silijo, da grem, … Beri dalje
V preteklem tednu sem praznoval rojstni dan. 48 let. Nekaj jih je že, kajne? Sam se vsakega rojstnega dne veselim. Pa ne samo svojega, vseh, ki so mi blizu in ki mi niso. Ker je … Beri dalje
Res sem dobre volje. Prav res. Vsak dan je tako poseben, drugačen, bogat. Življenje je tako lepo in polno, če ga živiš in delaš tisto, kar imaš rad. Napredovati tam, kjer šepaš. Iskati znanje tam, … Beri dalje
Včeraj, en dan po obletnici Golobove vlade, je potekal v Ljubljani največji kmečki protest. Golobova vlada, ki je bila izvoljena tudi s pomočjo podeželja, danes dobiva bumerang pijanosti od oblasti. Program, ki ga imajo vse … Beri dalje
Lanska kolumna, ko sem pisal o coni udobja, v kateri sem, se je še nadaljevala. Sam sebe sem v tistem članku nagovarjal, da se imam sicer lepo, da pa se zavedam, da bo treba obglaviti … Beri dalje
Za nami so najlepši dnevi leta. Postopoma se čuti, da se privajamo na življenje pred korono. Več je bilo zabav, prireditev, več ponudbe … skratka, vse je tako, kot je bilo nekoč. Če je že … Beri dalje
Pred malce več kot tednom dni se je zgodil najboljši možni finale epskih razsežnosti, letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu. Finalna tekma med Argentino in Francijo je ponudila vse.
»Si kaj ponosen, da si Slovenec?« je bilo vprašanje mimoidočega na ulici dan po super-referendumski nedelji, ko sem se odpravljal po službi domov. Zamišljen v lastne misli in z glavo deloma že doma sem ga … Beri dalje
Dlje časa opažam ihto, nestrpnost, predvsem pa kolektivno negativno nastrojeno držo do vsega, kar je tradicionalno desno. Do voditeljev desne sfere. Saj kdaj tudi sami pomagajo, pa vendar je sedaj šlo čez mejo.
Pridigar v Medžugorju je omenil pokojnega patra, ki je vse svaril, da se ni treba nobene stvari tako zelo bati, pa naj je to komunizem, fašizem, nacizem, kot se je treba bati neoliberalizma. Ta je uničevalec človeka, družine.
Gledam skozi okno in opazujem dež. Pomirja me, čeprav vem, da mi ravno dež sporoča, da smo se preselili v jesen, ko se temperature spuščajo, in da se je kurilna sezona začela. Kljub noriji s … Beri dalje
V moštvenih športih zmaguje ekipa, ne posameznik. Če ima ta ekipa vesoljca, je to kot desert in je za vse dobro. Vem, da je vse naše fante to prizadelo in da še najbolj boli njih. A če so taki prijatelji in družina, kot pravijo, da so, potem res verjamem, da so se pogovorili in da takšnih napak ne bodo ponavljali.
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati.
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami.
Bližala sva se vsak svoji kavi, ko ji, kot kaže, ni dalo miru, zakaj smo ves čas v istem kraju. Saj ne, da z majhnimi otroki ne moreš imeti aktivnega dopusta, toda to ima vsaka družina po svoje. In sem ji razložil, da mi pač uživamo. Da smo zgolj skupaj. Da delamo traparije. Da se sprehajamo in gremo na izlet.