Andrej Tomelj 
O žgoči problematiki dnevnoinformativnih in političnih oddaj že dolgo psi lajajo, a karavana gre dalje. Tudi pod novim direktorjem iz kvote SMC.
Proletarski internacionalizem, ki je bil temeljni kamen komunističnih držav, je danes nadomeščen z internacionalizmom vere v človekove pravice po meri zahodne (jedrne) Evrope. Gorje državi, ki si upa podvomiti o dogmah, ki jih oznanjajo bruseljski samooklicani napredni misijonarji, komisarji in naduti birokrati ter seveda medijski lakaji.
Branitelji iz osamosvojitvene vojne bodo dobili spomenik na Trgu mladinskih delovnih brigad. Kidrič še kar rjove (ali pa kliče Tanjo Fajon) iz Parka Sveta Evrope. Trg revolucije je le na papirju preimenovan v Trg republike, dejansko pa je s spomenikoma revoluciji in Kardelju ostal Trg revolucije.
Gromozanski diplomatski spodrsljaj, s katerim je Janez Janša osramotil sebe, predvsem pa Slovenijo, se razume alarmantna izjava, ki jo je medijem namenila gospa Benedetti, nekdanja vodja državnega protokola.
Dragan Petrovec, vodilni strokovnjak za izvrševanje zapornih kazni, je leta 2014 v protestnikih pred ljubljanskim sodiščem (Odbor 2014 za pravno državo) videl »zametek drhali«. Čez sedem let vse prav pride, pravi pregovor, in tako je on leta 2021 govoril (drhali?) na velikem OF-protestu.
Je Papež Frančišek, ki je sicer zelo velikodušen pri sprejemanju najrazličnejših oseb v avdienco, tudi nasedel neznosnim pritiskom in lažem, ki jih je deležen Janša, ki še ni prejel vabila za obisk v Vatikanu. Se je papež preobjedel potice, ki je nepogrešljiva prtljaga slehernika na poti v Rim?
Ana Roš, še nekaj je treba pristaviti v vam tako ljubi italijanščini: »Tempi passati.« Lahko zganjate histerijo, lahko obtožujete vlado, lahko hujskate k uporu, lahko kolesarite po Kobaridu ali Ljubljani – vendar se morate zavedati, da so se časi spremenili.
Pes Aron, ki je bil uspavan, ni bil likvidiran, kar naj bi čakalo ministra Hojsa, ki je vložil kazensko ovadbo zaradi groženj uporabnika Facebooka Alojza Breznika, ki mu je napisal, da je pes, “ki ga je potrebno likvidirati.” Minister Hojs se čudi, da za okrožno državno tožilko Klementino Prejac omenjene besede ne predstavljajo “resne grožnje”.
V srčiki Izjave SAZU o slovenski spravi je zapisano, da je bil odpor proti revolucionarnemu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena. Zdi se, da je nepotrebnem, premišljeno ali nepremišljeno, je zapisano »oborožena kolaboracija z okupatorjem«. S to besedno zvezo je po vsej verjetnosti mišljena medvojna dejavnost vaških straž in domobranstva. Pri tem ne smemo spregledati neoborožene kolaboracije obeh na smrt sprtih strani, kar želimo predstaviti s tem prispevkom.
Zdenke so (bile) javne osebe in da so jim skupni samo ime, ambicioznost in oblastiželjnost. Vsaka izmed njih je slednje dvoje udejanjala v svojem času, na svoj način in v vsakokratnem družbenopolitičnem okolju. Med zločinskim življenjem in delom Zdenke I. in drugimi tremi Zdenkami ni nikakršne neposredne zveze.
Levica je bitko za oblast je izgubila, vojne nikakor ne, ker vojski, ki oblega trdnjavo na Gregorčičevi, cilj posvečuje uporabo revolucionarnih sredstev; vojakov, korakajočih ritensko v preteklost, ki ji po pomoti pravijo prihodnost, tudi ne primanjkuje. Levica je doslej v bitko neuspešno pošiljala slamnate vojskovodje, zdaj pa napoveduje, da bo prešla v odkrito izvajanje revolucionarnega terorja.
Gnjat in potica za Veliko noč še ni katoliška vera, glasbeno-literarni recital 8. februarja še ni kultura slovenskega naroda. Ne samo leposlovje, gledališko, filmsko, likovno, arhitekturno in glasbeno ustvarjanje, tudi odnos do slovenske zgodovine in slovenskega jezika (vključno z narečji) je vprašanje kulture, kulture za vsak dan – ne samo za Prešernov dan.
Mož, ki je preveč videl, je naslov dokumentarnega filma BBC, v katerem se predstavi Boris Pahor v glavni vlogi. Res je, še kako drži, da je v nacionalsocialističnih taboriščih kleni Tržačan preveč videl, videl je … Beri dalje
Morebitni raziskovalec slovenske zgodovine bo čez nekaj stoletij zelo težko razumel, da so na prelomu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje hkrati s sodniki iz ozadja vladali tudi očaki, ki začuda niso izumrli ob svojem času. Tudi če so umrli, so s spomeniki postali nesmrtni, še prej pa so veščino ugrabljanja oblasti predali svojim dedičem.
Rečemo lahko, da bi nam bil danes Frane Milčinski – Ježek še kako potreben – pa ne zaradi Hrvatov, ampak zaradi levosučne slovenske politike in fajončkov.
Avgijev hlev slovenske pravne države ostaja nedotaknjen, saj je večina pravnikov, ki so omenjeni v članku, diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Izjeme so Drago Šketa in Rajko Knez, ki sta diplomirala v Mariboru, ter Branko Masleša, ki ima diplomo iz tujine, iz Sarajeva. Če bi z naravoslovnih in tehničnih fakultet slovenskih univerz prihajali takšni strokovnjaki kot s pravnih fakultet, Kučanov varovanec Luka Mesec ne bi mogel iskati težav slovenskega gospodarstva v izvozu.
Kako smo se zmotili, ko smo pred tremi desetletji Spomenko Hribar primerjali z Antigono ali ji celo dajali vzdevek Antigona našega časa. Takega dramskega lika, kot je resnična Spomenka Hribar, si Sofoklej niti slučajno ni … Beri dalje
Ne vemo še, ali se Erjavec vrača na ples zgolj kot Karl ali tudi kot Viktor (zmagovalec). Vrača se na tisti ples, ki ga udeleženci pogosto zapuščajo sramotno, kar je brez najmanjše sence sovražnega govora … Beri dalje
Pri alarmantno površni in navijaški monografiji dr. Jožeta Pirjevca Partizani ste se akademik dr. Peter Štih izgovarjali na akademsko svobodo akademikov. Na kaj se boste izgovarjali pri politikantskem izpadu dr. Renate Salecl in dr. Tineta Hribarja? Nekaj boste vendarle morali storiti in reči.
Pogosto slišimo in beremo, da smo se Slovenci skozi stoletja razvijali v nacijo in ustvarili lastno državo z zapisano slovensko besedo in knjigo: od Brižinskih spomenikov prek Trubarja, Prešerna do naših sodobnikov, od ustanovitve Mohorjeve … Beri dalje