Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje … Beri dalje
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje … Beri dalje
Minuli teden smo lahko prisluhnili pogovoru, ki sta ga imela Rosvita Pesek in njen gost Milan Kučan, od katerega ni bilo mogoče pričakovati podobne dramatičnosti kot v filmu Frost/Nixon, saj Kučan pač ni bil človek … Beri dalje
Ob tem, ko bo volilni sistem hočeš nočeš potrebno spremeniti, pa se ponovno pojavljajo tudi glasovi, ki vidijo, da je sprememba volilnega sistema priložnost za zrušitev ali okrnitev domnevne vseobsegajoče oblasti strank. Odkrito … Beri dalje
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo … Beri dalje
V zadnjem mesecu je Časnik postal dobesedno slaven. Zanj je le malo po deseti obletnici nastanka (ne sicer v hudo pozitivnem kontekstu) slišalo več ljudi kot kadar koli prej. To me kot njegovega dolgoletnega sodelavca, … Beri dalje
Nisem čisto prepričan, da mlajši bralci našega portala (upam, da kaj takih je) ali pa tisti z nekoliko s slabšim spominom sploh še poznajo imeni George W. Bush in Colin Powell. Pred davnimi, davnimi časi … Beri dalje
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, … Beri dalje
Eno od gesel “kolesarskih protestov”, ki me je spravilo v dobro voljo, je, da si mora ljudstvo, ko je ogrožena njegova vladavina, slednjo priboriti nazaj. Seveda ni šlo niti brez tega, da me ne bi … Beri dalje
Na predvečer godu svetega Florijana, ki ga je Ivan Cankar naredil za neuradnega patrona slovenskih dežel, je odjeknila vest, da je med prejemniki priznanja ugledne nemške radijske postaje Deutsche Welle za svobodo govora tudi slovenski novinar. Dva kitajska nagrajenca sta že od februarja pogrešana, večina ostalih je krajši ali daljši čas prebila za rešetkami. Kot mi je znano, slovenski lavreat ni delil njihove usode.
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.
Z Matejem Avbljem delim upanje, da bodo osnovne silnice, ki bodo usmerjale našo in evropsko družbo po koncu pandemije, čim bolj podobne tistim iz časa pred njo. V podrobnostih bi se bržkone našla med nama … Beri dalje
Vsaka kriza naplavi ob številnih poražencih tudi zmagovalce, celo take, ki bi jim napol v šali in napol zares lahko rekli “vojni dobičkarji”. Čeprav je kriza, ki jo je povzročil koronavirus, za mojo generacijo drugačna … Beri dalje
V običajnih razmerah bi bil samomor finančnega ministra nemške zvezne dežele Hessen senzacionalna novica. V teh dneh, ko po vsem svetu od jutra do večera mrzlično preštevajo (preštevamo) nove žrtve koronavirusa, je bila nekako nujno … Beri dalje
O čem naj človek piše, ko je v resnici brez besed? Posebej, če se ne more pohvaliti s posebno jasnovidnostjo, kar zadeva razsežnosti, v katerih se te dni spreminja naše običajno življenje? Najbolj pošten bi … Beri dalje
Izvolitev, ki jo je omogočila mešana koalicija, je za Janšo velik osebni uspeh in pomeni zanj in za SDS tudi prihod iz političnega predpekla zadnjih let. Mandat za novega predsednika vlade sicer ni tako trden kot leta 2004, ko si ga je priboril s suvereno relativno zmago na volitvah, a je precej močnejši kot leta 2012, ko je vlado sestavil kot nepričakovan volilni osmoljenec. O tem priča tudi torkovo glasovanje v parlamentu, ko je Janša dobil šest glasov manj kot pred šestnajstimi leti, vendar enega več kot pred osmimi. A kar je bolj povedno, je, da se vsem v opoziciji, kot že leta 2004, ni zdelo modro glasovati proti njemu.
Stranke levice in leve sredine so včeraj dosegle celo za Hamburg osupljivih 72 odstotkov glasov. Dobra novica bi znala za demokristjane biti le, da je glasove prvič po dolgem času izgubila Alternativa za Nemčijo. Če bi dejansko izpadla iz deželnega parlamenta, kot so kazale prve napovedi, bi to verjetno pomenilo njen zaton vsaj na severozahodu Nemčije. Zdaj je oslabljena, s čimer se bo vsaj pritisk z desne na krščanske demokrate nekoliko zmanjšal. Vendar nemškim konservativcem že dolgo ni šlo tako slabo kot malo pred koncem predolge vladavine Angele Merkel.
Da bi Šarcu v kratkem času do volitev organizirali nov “novi obraz”, verjetno presega celo divjo domišljijo najdrznejših arhitektov uspeha vladajočega bloka. Čeprav je na podlagi dosedanjih izkušenj treba priznati, da je “novi obraz” na volitvah najboljši, ko je na sceni zelo malo časa ali ga sploh ni. Šarec, ki se je po njej pred zadnjimi volitvami potikal že kakšnih osem mesecev, je zgolj za las postal najmočnejši znotraj bloka. Spomnimo: Cerar je bil v areni, pa še to v glavnem zgolj “v preddverju”, samo dva meseca, Janković še to ne.
Brez zadržkov lahko zatrdim, da mi doslej še nikoli ni prišlo na misel, da bi v javnih oglašanjih posegal po besednjaku, kot se ga je odločil uporabiti moj mariborski rojak Aleksander Osojnik. Precenjena moč sramotenja … Beri dalje
Iz Demosove usode je moč povzeti še, da je na podobno strnitev vrst moč računati le ob zelo razvidnem skupnem cilju in navsezadnje skupni nevarnosti. Ali je skoraj popolna prevlada ene politične opcije za dovolj akterjev za kaj takega že dovolj moreča, trenutno ne znam oceniti.
V razredno tradicionalno precej razslojeni družbi, kot je britanska, se pač ne zgodi ravno pogosto, da bi okrožja, ki so stoletje glasovala za laburiste, pristala neposredno v konservativnem taboru.