Vemo, da je ateizem vera v ne-obstoj Boga. Vera zato, ker nimajo nobenega dokaza za to svojo nesmiselno trditev, ki se upira razumu in se opira edino na napuh človeka, ki trdi, da Boga pač ni, ker je on tako rekel. Takoj za tem stavkom pa zahteva od vseh, da mu verjamejo brez ugovarjanja in postavljanja vprašanj. Ker argumentov za trditev, da Bog ne biva v resnici ni, ateist pogosto uporablja hitlerjanski »napad je najboljša obramba« in začne žaliti s starimi psovkami vernega sogovornika. Vera v ne-bivanje Boga je tako zahtevna, da mora sprevreči ves naravni red in zanikati najbolj osnovna pravila logike, da sploh lahko obstaja. Absurdno je verovati, da nekoga ni. Kakorkoli že, četudi v svoji najblažji obliki, pa je ateizem vera, ki jo usodno določa tisti »a«, t.j. »ne«. Ateizem je torej po svojem bistvu negativna samo-opredelitev do trditve nekoga drugega, ki pravi, da Bog živi in se razodeva. Zato ni čudno, da je ateizem rodil vse totalitarizme tega sveta: nacionalsocializem, stalinizem, titoizem, Pol Pota in tudi teorijo spola, ki zdaj bije na naša vrata in že zahteva odpravo največjega bisera vsake svobodne družbe: svobodo govora.
Živimo v času, ko je ateizem postala prevladujoča vera v naši civilizaciji. Pri nas že več kot sedemdeset let poteka sistematična ateizacija ljudstva, ki se tako ali drugače upira temu nesmislu. Zaradi te svoje zvestobe »veri očetov«, mora nenehno poslušati žaljivke o »zaostalosti«, »zaplankanosti« ali o »krščanarstvu«. Ateizem se izkaže vedno kot napad na vero v Jezusa Kristusa, pravega človeka in pravega Boga.
Prevlado ateizma v našem prostoru je lepo opisal Branko Cestnik v svojem blogu. Pokazal je, kako dejansko vsak ateist v vseh javnih prostorih igra kot gostitelj. Vsakega drugače mislečega, posebno katoliškega vernika, obda s cenzuro in ga prisili, da sodeluje le pod njegovimi pogoji ali pa ga sploh ne bo. Vse, kar je katoliško je vnaprej označeno domala kot slabo, zavajajoče, zatiralsko in zato je to dovoljeno iztrebljati, preganjati kakor plevel. Zato je, pravi Cestnik skupaj s Habermasom, vernik »razklan«, ko nastopa v javnosti.
Vpliv ateizma na naš prostor je prevladujoč a tudi poguben. Ne le, da se je ateizem uveljavil s sistematično revolucionarno morijo, ki je Slovencem prinesel tudi izključno ateistični vodilni sloj, ki se do današnjih dni sistematično reproducira, kakor smo lahko brali v preteklih dneh, a to ve vsak, ki živi v Sloveniji brez mednarodnih raziskav, temveč ateizem tudi kvarno vpliva na celotno družbo, saj uničuje vse naravne vezi, ki omogočajo človeku identiteto, kulturo, komunikacijo, osmišljanje življenja. Ateizem povzroča v človeku napuh, ki je v tem, da si ne pusti ničesar dopovedati (egocentrizem) in zahtevo, da se njegovo osebno stališče prevzame nekritično in pokorno. Ateizem moč argumenta načeloma zamenja z nasiljem oblasti. Evropa je prav v zadnjem desetletju odkrito stopila na pot gradnje družbe brez Boga in proti Njemu. Teorija spolov je nov totalitarni izraz s katerim se sooča kontinent.
Ateizem nima bogoslužnih prostorov. Ateizem nima skupnosti. Ateizem se skriva. Ateizem deluje podtalno in vedno parazitira na drugih tako verstvih kakor svetovnih nazorih, jih okuži, zlorabi in zavrže. Ateizem sam na sebi pa se ne more obdržati, kajti verovati v nič je v nasprotju z našim izkustvom. Ateizem bo vedno manjšinski, ker ne more ničesar zgraditi, vedno le ruši, kar so zgradili drugi. Kakor so v nacistični Nemčiji po demokratični poti ukinili demokracijo pri nas, korak za korakom, v našem parlamentu, leva parlamentarna večina, ki služi kot volilni stroj zagovornikom teorije spola, ukinja zdaj to, zdaj ono pridobitev demokratične republikanske ureditve. Najprej glasuje za privilegij dosmrtne pokojnine zadnjemu partijskemu sekretarju, (zakaj že?), potem posiljuje narod z družinskim zakonikom, zdaj z zakonom o ukinitvi svobode govora, vmes pa je množica sprememb, ki gredo mimo, ker so razsejane po vsej zakonodaji. Končni rezultat je kaos, ki mu vlada kakšen mrk inkvizitor v obliki »samostojnega državnega organa« (t.j. evfemizem za dobro plačano državno službo za našega človeka) ali pa samooklicanega sveta za sovražni govor. Vse lepo zapakirano v sprevrženem izrazoslovju kjer svoboda pomeni sužnost, strpnost nestrpnost, družina pa karkoli in tako v neskončnost. Zavajanje in sprenevedanje sta ateizmu dovoljena metoda, da se uveljavi. Predvsem pa je ateizem vedno za popoln nadzor posameznika, njegovega premoženja, njegovih besed, njegovih misli in njegove vere. Ateizem se hoče polastiti duše človeka. Zato uporablja tudi omalovaževanje, ki trdi, da nihče ne more biti vernik, ker verjame, da je res, kar mu je bilo oznanjeno.
Ateizem najbolj sovraži človekovo svobodo in naredi vse, da jo uniči. Danes uporablja Gramscijevo pot, ki staršem v šolah jemlje pravico, da vzgajajo svojega otroka, zdaj ne več »po lastnem prepričanju«, temveč je narobe že to, da ga vzgajajo. To morajo starši prepustiti državnim vrtcem, državnim šolam, našim založbam, našim medijem… potem se pa taisti čudijo nad rezultati. Bog v svojem Svetem pismu jasno pove, da brezboštvo pelje v smrt. Družba brez Boga se zaveže smrti, kar se najbolj jasno vidi v zagovarjanju umora kot človekovo pravico, saj ateizem vedno in povsod promovira splav, ki je hotena likvidacija človeka, ki je nedolžen in se ne more braniti. Brez otrok pa v nekaj desetletjih nastopi ostarelost, potem pa propad naroda, družbe, civilizacije. In prav to se zdaj dogaja Evropi, ki je prva sistematično gradila svet brez Boga.
Če je bil včasih ateizem privilegij nacistov, fašistov in komunistov, pa se je danes spajdašil s kapitalisti in laicizmom. Tako imamo pri nas komunistično elito, ki je na hiter in temeljit način postala kapitalistična oligarhija, ohranila svojo vero v materialne dobrine, politično moč in seks in zdaj sistematično uvaja nov totalitarizem, ki ga prinaša teorija spola po istospolnih lobijih, da bi to stanje podaljšala še za kakšno desetletje. Zdaj ni več potrebno imeti rdeče knjižice, zdaj moraš dejansko, po krvi, pripadati privilegiranemu sloju ali pa biti pripravljen privilegije plačati z nezlomljivo zvestobo, z gorečnostjo spreobrnjenca.
Zaradi vsega tega je ateizem zlo, ki ga moramo razkrinkavati. Resnica, izobrazba, razumni argumenti, življenje po veri v Edinega in pravega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, življenje v duhu Cerkve, kot katoličani in Slovenci so načini kako premagati to zlo.
