Ateist – otrok Cerkve?

259
366

ateistDrugi vatikanski koncil je zapisal, da je ateizem „eden najresnejših pojavov našega časa“, a obenem priznal, da je lahko dobronameren in voden iz iskrenih humanističnih nagibov.* Koncil priporoča, da naj ateizem pozorno preučujemo, ga bolje spoznamo in z njim stopimo v dialog. V desetletjih po koncilu je zato vzniknilo nemalo knjig o odnosu vera – nevera, krščanstvo – psihoanaliza, krščanstvo – marksizem. Posebej so se temu po izrecnem naročilu papeža Pavla VI. posvečali jezuiti in na njihovi rimski univerzi Gregoriana so imeli poseben oddelek za študij ateizma in marksizma. Na Slovenskem je takrat veliko delo na tem področju opravil Anton Stres, kasnejši ljubljanski nadškof.

Eden pomembnejših katoliških avtorjev tistega časa je tudi Belgijec Antoine Vergote, učenec Lacana in specialist za psihoanalizo. L. 1983 je izdal knjigo Religija, vera, nevera. Psihološka študija. V njej podaja tri psihološke tipe nevere: nevera razočaranih (déception), nevera razdraženih (ressentiment), nevera brezbrižnih (indifférence).

Razočarani nevernik se po Vergoteju porodi iz spoznanja in izkustva, da religija ne nudi rešitve na njegova pričakovanju po miru, blagostanju, zdravju, pravici. Religija nastopa kot neizpolnjevalka želja in kot nemočna pred problemom zla, zato jo velja zavreči.

Razdraženi nevernik prihaja iz izkustva, da mu vera krati svobodo in osebno dostojanstvo. Religija je tu kot kaznovalka in dušeča nadzornica, zato se ji je treba upreti, jo celo sovražiti.

Brezbrižni nevernik vznikne v praznini, ko religija več nima moči, da bi nagovorila. Dramatično fazo odnosa do nje so dali skozi že njegovi predniki. Religija je nepomemben dejavnik in brezbrižnež se z njo preprosto ne ubada.

Na Slovenskem bomo gotovo našli vse tri psihološke profile nevernega človeka. Glede na to, da tudi mednarodne raziskave zaznavajo pri nas veliko stopnjo dvopolnosti (polarizacije) in veliko stopnjo bojevitosti med obema poloma (kulturni boj), lahko sklepamo, da bo pri nas več razdraženega vernika kot drugod. Opažamo, da slovenski ateist v veliki meri sebe razume kot anti-teista, kot nekoga, ki je na prevladujočo katoliško religijo in „njenega Boga“ enostavno jezen. Zamera je tolikšna, da prehaja tudi na naslednji rod ateistov, ki osebnega stika s katolištvom več ni imel. To je generacija, ki bi praviloma morala biti do religije brezbrižna, a je na religijo enako jezna kot nje očetje.

Temu gotovo pripomore močna levičarska antiklerikalna ideologija, močna politizacija vseh vprašanj povezanih z vero, dobršnemu delu intelektualcev priučeni, če že ne preko slovenske inačice „sociologije religije“ vcepljeni protikatoliški refleks. O njem je pisal Bernard Nežmah l. 2001 takole: “Zadošča katerikoli izmed teh vzklikov in človek na Slovenskem že potegne svoj revolver. Antiklerikalni, seveda. Z enim stavkom, ki ne potrebuje nobenih argumentacij ne pojasnjevanj, je izvedena splošna mobilizacija proti notranjemu sovražniku.” Nežmah vpraša: “Od kod ta potreba obsesivnega omejevanja cerkvenega?” Ter odgovarja: “Izhaja iz predpostavke, da je vse, kar je povezano z vero in kar ni omejeno na zasebnost vernikov, že družbeno negativno. Da se mora, skratka, družba vseskozi boriti s cerkvijo.“***

Vendar celotnega pojava „razdraženih nevernikov“ to troje še ne pojasni. Gre za nekaj globljega. Gre za ranjenost, ki ji še ne vemo dati imena. To ranjenost sta se tranzicijska politika in ideologija naučili po potrebi odpirati in zapirati, z njo sebi v prid manipulirata****, nista pa pa ne njen stvarnik, še manj njen zdravnik. Na potezi za pogumen in očiščujoč razmislek je predvsem Cerkev. Kakorkoli obračaš in četudi ni pričakovati, da se bodo k njej vrnili, so tovrstni ateisti njeni otroci. Slednji seveda pravijo, da temu ni tako. Ampak, če ne drugega, je jeza tista, ki jih izdaja.

Legenda:

* Prim. CvSS 19-21.

** Antoine Vergote: Religion, foi, incroyance. Étude psychologique, Pierre Mardaga, Bruxelles 1983.

*** Bernard Nežmah: Anticerkveni refleks, Dnevnik, 12.4.2001.

**** Šolski primer manipulacije je zadnje opletanje glede davka na sakralne objekte. Po „kao“ grožnji, je sledila „kao“ pomilostitev; davka torej ne bo, čeprav se je vedelo od začetka, da ga ne bo; „cerkvena tema“ je ob lakajski asistenci Dela in drugih medijev še enkrat služila kot dimna zavesa za vladne manevre ter kot strelovod za vznemirjeno javnost. Več o tem v komentarju Bogomirja Štefaniča: Neizjemnost izjeme, Družina, 27.10.2013.

Foto: Wikipedia

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger ter sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.




259 KOMENTARJI

  1. jagdpanzer je še en podfalpski bebček, ki ne zmore utemeljevati ateizma na čisto filozofski ravni..pa se revček zateče po pomoč na internet za menjavo teze..

      • Dej Alojz, spizdi s tem moraliziranjem. Bernardinec in sorodno misleči lahko vodijo agresiven, žaljiv diskurz do drugače mislečih, ostali smo pa kar avtomatično žaljivi kar do celotne družbene skupine?

        Bitch please.

        • Nič ne bom spizdil. Moraliziral bom, kolikor bom hotel.

          Ti pancer vodiš žaljiv diskurz do drugače mislečih, brez argumentov, zato si obupan, posledično žališ in zmerjaš.

          Pa ne skrivaj se za namišljeno množico. Ti si tak.

  2. ..@Debelonarezani napiše sledeče..da mu ni razvidno spreminjanje, brez, da bi nam pojasnil, zakaj se je potem spremenilo npr. število komentarjev, ko je poslal svojega..

    • Haha ti pišeš, da je jasno razvidno, kako je svet kontingenten (tomistična dogma pač), v bistvu pa nimaš pojma kaj pišeš, Božidarček. Zgolj ponavljaš farško naučene puhlice (za farje je Akvinski pol-bog). 😀

      In ne, Božidarček, v vesolju, kjer so vse časovne točke enako resnične, se število komentarjev nikoli ne spremeni.

  3. “Moderni ateizem je esencialno produkt krščanskega Zahoda. Ateisti so tako večinoma ljudje odpadli od vere.
    Tudi uporabnik Tone je zelo lepo in iskreno opisal svojo izkušnjo kako je odrastel v verni družini imel versko vzgojo in nato odpadel. Zdaj postavlja se vprašanje: zakaj v zadnjih desetletjih verni kristjani tako odpadajo od vere in postajajo ateisti”? (Rokc)

    Tu bi jaz malo podiferenciral. Krscanstvo, kot doktrina z sv. Pismom stare in nove zaveze z vsemi uveljavljenimi vzhodnimi, zahodnimi cerkvami in sektami ni niti najmanj zastarelo, izrabljeno ali v nevarnosti da propade. Po moje ima od vseh religij najvec ali celo edino moznost, da dolgorocno prezivi in se zoperstavi tej moderni, novodobni sekularizacijsko-ateisticni povodnji. Jaz sem si gledal vse dele filma “Borgia”, ceprav se mi je vcasih upiralo, pa mi ni nic skodovalo, ker poznam cerkveno zgodovino. Mislil sem si, ce je ta kat. cerkev prezivela toliko zunanjih in notranjih sovraznikov, toliko pokvarjenih, renesancnih papezev in je ni bilo konec, jo tudi ta konzumarski, primitivni hudicev ateizem ne bo nesel. To kar se dogaja sedaj, ni problem cerkvene institucije (hijerarhije) ali naukov, ki so ostali od pamtiveka identicni, ampak vsega presiti, udobni in navelicani verniki, ki se se niso mogli stabilizirati.
    Zivimo v casu neverjetnega napredka znanosti in telekomunikacij, ki nimajo toliko skodljivih posledic kot se zdi na prvi pogled. Mislim, da bo Cerkev tudi to stisko dolgorocno prezivela.
    Kogarkoli zanimajo verska vprasanja, ne rabi vec zupnikovih pridig ali verouka v soli. Vse, tudi prenos mase si lahko takoj najde na Internetu.
    No, kako bo to dolgorocno vplivalo na porast ateizma, ali bo Kristus se nasel vero, ko bo prisel ob koncu casov? Ali bodo levicarji dokoncno prevladali in do konca pokvaril narod, bomo videli cez par desetletji. Primitivni, leni vecini bo verjetno bolj skodovalo, plemeniti, pridni manjsini pa morda celo koristilo.
    V Islamu pa ne vidim za krscanstvo nobene konkurence. Na zahodu imajo njihovi misijonarji, dolocene moznosti samo pri zupuscenih, primitivnih brezposelnih mladoletnikih, posebno se ce jih malo podkupijo. Nasi odpadli verniki pa ponavadi ne vidijo v Islamu alternative.
    Kdor pozna Koran ve, da so muslimani dve tretjini prevzeli (ukradli) od Judov in kristjanov, poslednja, njihova lastna tretjina pa vsebuje 50 temnih mest, ki jih ziv krst ne razume. Vse skupaj pa je ena “slampasta” moralna pridiga, ki se literarno ne more meriti z naso Biblijo.
    Nas Jezus Kristus je zgodovinsko dokaj dobro dokazljiv in raziskan. Mohamed pa postaja pocasi vedno bolj pravljicna kot zgodovinska osebnost. O njem in njegovem Koranu med 7 in 9 stoletjem se ni bilo nobenega sledu. Verjetno je bilo vec Mohamedov, katere so skoncentrirali na eno osebo. Koran pa naj ne bi nastal na Arabskem polotoku v klasicni arabscini ampak v aramejscini, nekje med Evfratom in Tigrisom, napisan od sirskih Zidov, ki so poznali tudi Nestorijansko krscansko sekto.
    Tako mislim, da bo primitivni konzumarski ateizem Islamu veliko bolj skodoval, ker ta ni dozivel se nobene reformacije, nobene verske evolucije in bo slicno propadel, upajmo da brez tretje svetovne vojne, kot v devetdesetih letih komunizem v Evropi.

  4. Jan, uporabnik Tone je zelo lepo in iskreno opisal kako ni bil nikoli veren, torej tudi odpasti ni imel od česa. Vaša fanatična vera pa vam je očitno tako skisala možgane, da niti najosnovnejšega poštenja niste več zmožni.

    • Tone, tebi se je tako skisalo od obupa in sovraštva do kristjanov, da še osnovne poštenosti nisi zmožen.

  5. “Jan, uporabnik Tone je zelo lepo in iskreno opisal kako ni bil nikoli veren, torej tudi odpasti ni imel od česa. Vaša fanatična vera pa vam je očitno tako skisala možgane, da niti najosnovnejšega poštenja niste več zmožni”. (Tone)

    Ce bi spostovani uporabnik Tone bolj natancno prebral tisti odstavek, ki se mu je tako pokadil pod nos, bi odkril v oklepaju (Rokc). Torej sem samo citiral, obravnaval pa nisem njega, ampak splosno krscansko problematiko, katero je nacel Rokc. Tako. Ce ima Tone kot ne-vernik se kaj najosnovnejsega postenja bi se morda malo opravicil za skisane mozgane?

  6. Se opravičujem, da sem to spregledal, ampak se vseeno malo sprenevedaš, ker sem tudi Rokcu enako odgovoril, pa tudi izvirnik verjetno poznaš. Ta prismuknjena teza, da ateist ne ve, da je vernik, je itak konstanta.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite