Apatija tudi med najboljše?

14

sl_i_politika1_1979_bKadar je v sedlu (večinsko) demokratična vlada, ni razgreto ozračje samo med birokracijo, sindikati, odzadnjimi strici, mediji itd. Ves naprožen je tudi vsak državljan, ki je prepričan demokrat. Pozna domala vso ministrsko ekipo po imenih, mnoge poslance prav tako, brska za kakim zrnom resnice pod okupacijo kontinuitetnih medijev, preceja njihove navijaške ali sovražne komentarje, da bi po enem ali drugem postopku prišel do kakega uporabnega destilata. Zanima ga, kaj se dogaja, kam stvari gredo, kako napredujejo. Seveda je tako zato, ker Sloveniji vlada tista stran, ki daje upanje, da gremo naprej. Če že ne reflektirano, pa vsaj instinktivno čuti, da se nekdo trudi za nekaj dobrega. Pri tem pa je treba biti na tekočem in vsaj z besedo tu in tam trend podpreti. Ni naiven. Ve, da tudi na demokratični strani ni vse zlato, da so se vanjo zalezli razni dobičkarji, oportunisti in potaknjenci. A v celoti gledano je to stran, ki nam je dala svojo državo in nas skuša otresti vsaj najbolj grobega enoumja. Z njim pa vsakršne krize, vključno z ekonomskim zaostajanjem.

Eden osrednjih uspehov, ki ga imajo kontinuitetniki v žepu, je to, da so uspeli zamazati politiko kar počez. Ugotovili so, da so v zatečenem stanju (beri: v splošni prevladi) dosti na boljšem, če pavšalno degradirajo skrb za skupnost. Oni dvakrat niso na škodi; po eni strani zato, ker jim za njihov lastni delež umazane politike resnica daje prav; so torej pač brez sramu pokvarjeni, če to že pride na dan, po drugi strani pa imajo nešteto možnosti, da sebe iz kloake, ki so jo zvarili, prek novinarskih in drugih skopljencev izvzemajo. Tako so po potrebi kulturniki, znanstveniki, menedžerji, sindikalisti, strokovnjaki vseh vrst itd., pri čemer nikogar ne moti, da bodisi sedijo v parlamentu, so celo župani, ministri ali pa kar predsedniki strank.

Porazen vpliv pa ima počezno blatenje politike za demokratično stran. A priori se jih drži vsa nesnaga, ki jo je v totalitarizmu in tranziciji pridelala kontinuiteta. (Zlata vredna je potem kaka Hilda Tovšak, ki je seveda neovrgljiv dokaz, kako so »vsi isti«.) Tragikomično je, da razni veljaki (ki sicer ne bi šli v Stožice prepevat butaram, kljukastim križem ali zvezdam, kot to počne naša rdeča elita), praviloma nikoli (!) ne zastrižejo z ušesi, ko jih Ambrožič ali kak drug novinar lisjaško spelje v te teme. Pa so med njimi vse mogoče veličine, vse tja do akademikov. Bebasto in brez distinkcije puščajo osla, ki se noče vnovič speljati na led, na trdnih tleh, in že spodrsavajo … Pridno pavšalizirajo o politiki in pomagajo graditi narobe Slovenijo po načrtih neoboljševikov. (Mimogrede o tehle boljševikih, človek noče biti grob, kot zna biti resnica, in jih ljubkovalno imenuje kontinuitetniki, a denimo po tisti ekstatični orgiji v Stožicah ne manjka več dosti, da bodo užaljeni, če jih ne bomo poimenovali avtentično – podobno kot se je spreminjala politika mehkega č-ja najrazvpitejšega župana).

Ideologija zamazane politike uspava povprečnega državljana. Ne samo uspava. Toliko ima še v kosteh starodavne krščanske vzgoje, da je prepričan, kako plemenit je, če se ne peča s pokvarjenostmi. Tako je apatičen tudi takrat, ko nam vlada (kolikor toliko) demokratična stran. Pridno gleda poročila in benti čez videno, kot narekujejo ideološki kloni s FDV. Nekoliko se je pomiril šele zdaj, ko nam vlada koalicija sovjetskega nadiha. Seveda nima pojma, da ima oko tornada lahko kako prispodobo tudi v slovenski situaciji, kot jo je pred dnevi na Časniku grozljivo-sijajno opisal dr. Andrej Poznič.

Skratka, par odstotkom demokratov, ki v naši deželi niso uročeni s kontinuitetnim bajanjem medijskega enoumja, je bilo nemudoma jasno (pač tako jasno, kot so jasne stvari, ki jih samoumevno zagledaš pred sabo, če nisi slep), da so se z menjavo vlade nehalo režirano ulično razbojništvo, da so mediji spet klečeplazni na totalitarni način (če kdo pisne kaj neuglašenega, se zgodi, kot je tukaj nedavno pisala mag. Jaklitscheva), da socialističnih politikov, ki se grejo sindikate, ni na spregled, da je birokracija potešena itd. itd. To ni naša tema. Naša tema je na začetku sestavka, ko omenjeni demokrat zagreto spremlja dogajanje, kadar je vlada (pretežno) demokratičnega provenience. Ko pa pride na komaj kdaj malo prekinjeno oblast spet stožiška garda, pade (skoraj) vse tudi od njega. Željnega spremljanja je konec. Popade ga malodušje – kot povprečneže iz gornjih odstavkov. Upa, da je v tem vladanju čim več mrtvila, ker so akcije še bolj v zlo vsej Sloveniji. Z medijskimi osamelci zunaj orkestrirane večine je potrjen v slutnjah, da je celo vsa ideološka navlaka s Stalin- in jugonostalgijo, ki jo mečejo ljudem v oči, izključno v funkciji izigravanja tistih, ki delajo. Da denar mirneje odteka. Demokrat pa, precej osamljen, dela na svojem področju in čaka, da orkan izdihne. Obrambni mehanizem neugodnih časov pač. Da ga le prvi pomladni piš prebudi iz otopelosti …

 


14 KOMENTARJI

  1. Drži. Res je težko po kapljicah razbrati resnico samo iz medijev. (Dokaz: Pogovarjajte se o Vukovarju v Beogradu in Zagrebu…)
    igor đukanović (z mehkim ć) 🙁

    • Ti pa znaš bit morbiden! Resnico bi moral videti brez primerjave med Beogradom in Zagrebom. Sram te je lahko.

      • Zdravko, jaz ti ne bom rekel, da si malo nervozen. Moral bi preživeti cel dan s teboj v živo, da bi si upal samozavestno stati za toliko oštrim stališčem. Podobno tudi v Vukovarju nisem nikoli bil. In, čeprav se nagibam k določenemu predsodku, ga nisem pripravljen zagovarjati. Zanima me pa, kaj ti meniš o hrvaški vojski, ki naj bi (tudi v Vukovarju in predvsem v Dubrovniku) streljala na srbske položaje iz cerkva in stavb označenih z rdečim križem?

        • Niti slučajno ne bom komentiral nekaj čemur sam praviš “naj bi”. Čisto provociranje, Igor. Predolgo si bil pri Zaresu. Predolgo so te komunisti vzgajali.

  2. Potaknjenci. Lepa beseda. Hilda je umazala desno stran. Kaj pa če je bila tudi Hilda samo potaknjenec. So jo podtaknili Peterletu, da bi ga lažje kontrolirali? Če je kaj na tem, kar naj bi zapisal paznik v zaporu, je tudi to možno. Položaj, na katerem se je “delodajalcem” oddolžila, je dobila za nagrado. Ti isti so ji sedaj “pomagali na sonce”, da bi zaščitili sebe, saj so se zbali, da bo povedala preveč.

    • Jože, previdno pri takšnih razmišljanjih. Pred leti, ujet v čudno čudne okoliščine, sem tudi jaz prišel do spoznanja, da nekaterim rečem ne morem priti do dna. In dajal podobne izjave. Končal sem na antipsihotikih… 🙁

  3. No, umazala desno stran. To ne moreš tako reči. Na ta način bo vedno vse umazano. Vsi bodo isti. Nič ni umazala. Umazana je kvečjemu sama. Čeprav, to za kar jo preganjajo je pri nas splošni pojav. Da bi ji kdo pomagal na sonce s pobegom, je neumnost. V pobegu ni nobenega sonca.

  4. Slovenska demokracija je še v povojih. Za demokratično družbo je potreben demokratičen značaj. Ta oblikuje demokratični sistem, katerega temeljne institucije so pravna država, objektivno sodstvo, nepristranski državni organi, delujoči tržni mehanizmi,…Če tega ni, imamo sistem, ki avtomatično onemogoča tistim, ki so na pozicijah moči, da so demokratični, pošteni, objektivni,…In tako je začaran krog sklenjen. Demokratični značaj je osnova demokratične družbe. Odlikuje ga sposobnost empatije, občutenje krivde, odgovornost, resnicoljubnost, pravičnost,…Demokracija bo pri nas delovala, ko bodo vladajoče strukture delovale v dobro večine in ne večina v dobro elit.
    Tako pa imamo situacijo, kot pravi g.Poznič, ko je v družbi “par odstotko demokratov”. Nasprotje demokratov so ljudje s plenilsko mentaliteto. Ti dobro vedo, da nimamo kritične mase, za delovanje demokratične družbe. Pobirajo samo rento in velikanske dobičke.

Comments are closed.