Je bil duhovnik in predvsem pisec znane pratike pod naslovom Večna pratika. Rojen je bil 14. junija 1737 v Komendi, umrl pa je 27. marca 1793 v Žalcu. Ne smemo ga zamenjati z duhovnikom soimenjakom tako po imenu in priimku, ki pa je približno 100 let za njim deloval v Ljubljani. Kot duhovnik v Žalcu je deloval vsaj od leta 1763 dalje.
Nekako istočasno s Pohlimom je pričel razmišljati, da bi kmetje rabili svetovalca v obliki knjige v slovenskem jeziku. Tako je leta 1789 izdal Večno pratiko – prvo pravo gospodarsko pratiko v slovenskem jeziku. Obsegala je 3 dele. V prvem opisuje 7 letnih razredov po 7 planetih, v drugem opisuje mesečne nasvete za dela na polju in domu in v zadnjem delu sredstva proti živinskim in človeškim boleznimi. Ta del vsebuje tudi precej vraževerstev.
Knjižica je bila zelo priljubljena saj je doživela še vsaj dva ponatisa. Čeprav je bila napisana v jeziku krajnskih pisateljev pa je vsebovala tudi precej domačih izrazov, gorenjskega dialekta kot savinjskega. In ker je tiskana tako v Ljubljani kot v Celju in Mariboru, je skoraj gotovo prispevala tudi k razmišljanju o potrebi enotnega slovenskega knjižnega jezika.
Foto: Wikipedia
