Dogodek v mestu Gogi: na čelu CDU nekdanja desna roka Merklove Annegret Kramp-Karrenbauer?

10
889
Nemške krščanske demokrate bo tudi po Angeli Merkel, od katere so se delegati strankine konference poslovili z večminutnimi ovacijami, vodila ženska – Annegret Kramp – Karrenbauer, doslej generalna sekretarka. (Foto: AP, DPA)

Pred nekaj tedni sem zapisal, da bo, če postane nova predsednica krščanskih demokratov nekdanja desna roka Merklove Annegret Kramp-Karrenbauer, ves teater z odstopom kanclerke s čela stranke dokaj nesmiseln. V petek zvečer se je zgodilo prav to. In ker v politiki veliko štejejo tudi simboli, je prvi signal Nemkam in Nemcem jasen. Tudi po Merklovi bo največjo nemško stranko vodila – Merklova. Resda zmaga ni sijajna, saj je nova predsednica ob vsej asistenci dosedanje strankine mašinerije prilezla do pičlih 52 odstotkov glasov delegatov. Tudi ponujeno roko sprave v podobi novega generalnega sekretarja so privrženke in privrženci obeh poraženih protikandidatov sprejeli mlačno. Paul Ziemiak, dosedanji šef mladih demokristjanov in menda pripadnik konservativne struje, je nabral za strankarski kongres naravnost smešno skromnih 63 odstotkov glasov.

Nič novega pod soncem? 

Seveda so zmago Karrenbauerjeve, katoličanke iz male zvezne dežele Posarje, ki je najzaslužnejša za to, da se nemški kancler trenutno ne piše Schulz, kot sem že večkrat napisal, mnogi pospremili z lakoničnim komentarjem, češ da CDU pač ni stranka revolucionarjev in da so delegatke in delegati glasovali za znano stanje. Oddahnili so si verjetno tudi po Evropi, saj kratkoročno ni pričakovati ne pretresov v majavi veliki koaliciji, tej napaki, ki je nazadnje  odpihnila Merklovo, ne kakšnega korenitega zasuka v odnosu do najbolj perečih vprašanj sedanjega evropskega trenutka. Celo položaj same Merklove bo manj nepredvidljiv, kot bi bil, če bi se predsednik stranke od predvčerajšnjim pisal Merz. Verjetno ji nekdanja generalna sekretarka ne bo delala težav, če bo res hotela ostati kanclerka vse do naslednjih volitev, lahko pa se po drugi strani zgodi, da bo Merklova laže odložila kanclerstvo predčasno, če se ji bo zdelo, da ga predaja – sami sebi. Ali vsaj nekomu, ki ne bo sitno delal inventure njenega desetletja in pol in razmetaval okostnjakov po omari.

Onkraj plusov

A vprašanje je, ali so kratkoročni plusi, ki jih ni tako malo, vredni zelo verjetnih dolgoročnejših minusov. Rekli smo že, da vsaj kot simbol petkov izid nedvomno pomeni stagnacijo. Odstop Merklove je bil že v izhodišču polovičen. Zdaj se je hkrati pokazalo, da ni imela resnega namena prepustiti vodenja stranke tistim, ki jih je v zadnjih dveh desetletjih skoraj popolnoma utišala. Toda velikemu razočaranju konservativnega krila krščanskih demokratov se bo kmalu pridružilo razočaranju tistih na zahodu celine, ki so se iz Nemčije nadejali signala, da je samostojnejša, od socialnoliberalnega main streama bolj neodvisna pot zmerne konservativnosti možna. Stanje, v katerem Merklova zapušča CDU, je namreč enako nespodbudno kot pri drugih konservativnih strankah na severu in zahodu Evrope. Njeno volilno bazo na eni strani najedajo desni populisti, a nič manj opazno ni odtekanje glasov k zelenim, čeprav se o njem manj govori in piše. Merklova je s kombinacijo idejne brezbarvnosti, mehkega populizma in udinjanja socialnoliberalnemu main streamu sicer dosegla, da jo veliko medijev slavi kot nekakšno mater Terezijo, a je hkrati v zadnjih letih skoraj povsem zabrisala mejo med krščanskimi demokrati in (zlasti) zelenimi.

In nadaljevanje po isti poti bi lahko njeno naslednico zelo zgodaj treščilo ob tla. Razpored prihodnjih volitev je neugoden, da bi bolj ne mogel biti. Ob evropskih volitvah bodo namreč Nemci leta 2019 izbirali deželne parlamente v treh vzhodnonemških deželah. Friedrich Merz je delegatom obljubil prepolovitev Alternative za Nemčijo, ki je na vzhodu najmočnejša. Kramp-Karrenbauerjeva, ki se res lahko pohvali, da je bila proti tej stranki enkrat že uspešna, s hojo po stopinjah predhodnice tega ne bo mogla doseči.

Mogoče vendarle kontinuiteta, ki to ni 

Seveda pa pomena politične bližine med nekdanjo in sedanjo predsednico CDU ne gre niti precenjevati. Velikokrat so prav nasledniki, ki so jih močni predhodniki lastnoročno izbrali, najlaže izvedli boleče reze. Dovolj bo omeniti zgolj nam bližnja zgleda Jadranke Kosor in Mateja Tonina. Oba sta ob prevzemu predsedniškega položaja v strankah veljala za utelešeno kontinuiteto, a sta se hitro in učinkovito izvila iz sence Iva Sanaderja in Ljudmile Novak. Tudi Merklova sama je, čeprav jo je (sicer ne neposredni)  predhodnik Kohl imenoval “moja deklica”, zelo učinkovito počistila njegovo strankarsko mašinerijo. Vsi našteti dediščine predhodnikov niso odvrgli zaradi tega, ker bi do svojih dobrotnikov nujno gojili zamero, marveč ker drugače ni šlo. In drugače ne gre niti v Nemčiji. Doba Merklove je dosegla svojo mejo, kot sem že večkrat zapisal, predvsem zaradi njene katastrofalne ocene o možnostih nadaljevanja na volitvah poražene velike koalicije. Mogoče bo ravno generalni sekretar Ziemiak tisti, ki bo kljub kontinuiteti kot tolažbi za še vedno vladajočo kanclerko poskrbel za novo smer.

Nazadnje ostane še strašilen zgled iz drugačnega okolja čez lužo. Tudi tam je strankarski aparat uspel izsiliti predsedniško kandidaturo Hillary Clinton. In zgodil se je Trump.

10 KOMENTARJI

  1. Odličen komentar, dodal bi le še, da bo v slučaju kontinuite te sredinske, bolje rečeno levosredinske politike CDU, pač napredovala desna politika AfD. Nemogoče je namreč pričakovati, da bi Nemci še dolgo prenašali raznarodovanje, razkristjanjevanje in islamizacijo ter dobrodušno opazovali dogajanje pri sosedih.

  2. Nekateri ugotavljajo, da je Krampova še bolj levo usmerjena kot Merklova.

    To pa je slabo znamenje za rešitev Evrope!

  3. Po Titu Tito in po Merkel mala Merkel. Tudi deset minutnega aplavza za politiko padajoče popularnosti CDU-ja se prvi ne bi sramoval.

    Angela Merkel bo vsaj še nekaj časa lahko rovarila naprej. Thomas Mann je rekel, da je Nemčija svojo geopolitiko vedno reševala tako, da je svoje sosede s komolci suvala v rebra. Torej, na račun sosedov. EU je bila ustanovljena tudi zato, da bi rešila to nemško neprijetno navado. Toda s prihodom Merklove se je spet začelo suvanje v rebra. Zlasti vzhodnih sosedov in celo lastnih državljanov. Tokrat kar s pomočjo EU-ja. Potem, ko so ustoličili Macrona, si je tudi on zaželel malo suvanja v rebra. Toda njega ustavlja vseljudska vstaja zoper establišment liberalnih globalistov.

    Od ljudstva odtujena Merklova in Macron arogantno nadaljujeta s svojo proti ljudsko politiko, kljub nasprotovanju ljudstva. Očitno ga prezirata. Toda takšna politika v zahodnem svetu dolgo ne more trajati. Za Evropo bi bilo najbolje, da se oba čim prej umakneta. Sicer jih bodo morali umakniti. Bodisi z vstajami bodisi z zatonom svojih strank.

    EU potrebuje druge ljudi in druge temelje nadaljnjega razvoja. Pred vsem potrebuje več demokratičnosti. Vse države in vsi narodi morajo biti enakovredni in njihova mnenja morajo imeti enako težo. Suvanja v rebra je treba ustaviti. Sicer bo EU razpadla.

  4. Na prvi vtis mi deluje brezbarvna figura. Upam, da je vtis zmoten in se kaj vec skriva v njej. Pokojni Heiner Geissler je bil primer generalnega sekretarja CDU in obenem vrhunskega misleca. Sicer je bil samosvoj in ga je Kohl odzagal. Ampak brezbarvne birokratke si pa res ne bi zelel kot najmocnejse politicne figure Evrope. Politika mora biti kaj vec kot tehnologija ostajanja na oblasti, ce naj ima nas kontinent prihodnost dostojno dediscine evropske civilizacije.

  5. Sicer po informacijah s spleta naj se korigiram. Njeni politicni pogledi so zelo podobni mojim lastnim. Pravijo, da je nekoliko konzervativnejsa od Angele Merkel. Zlasti socialno- kulturno. Odlocno je npr.bila proti istospolnom porokam. Zagovarja bolj omejevalno politiko do inigracij. Za plinsko povezavo iz Rusije je bila kriticna, da je ne le ekonomski projekt, ampak politicen in dela Nemcijo odvisno od ruske politike. Ekonomsko je pa bolj na levem krilu CDU, npr. s staliscem, da je Schroeder sel predalec z davcnimi olajsavami bogatim nekaj procentom. Kar blizu struji nekdanjih CDUjevih politikov Geisslerja in Bluma torej.

    Da je zmagovala v nekdanji rdeci trdnjavi Oscarja Lafontaina Posarju vendarle govori v prid njenih politicnih sposobnosti.

    To mi je ze bolj vsec. Maver me je malo zavedel. Pocakajmo in bomo videli, torej. Drzim palce zanjo, za Nemcijo in zdruzeno, uspesno Evropo v 21.stoletju.

    • “Drzim palce zanjo, za Nemcijo in zdruzeno, uspesno Evropo v 21.stoletju.”

      Torej ste bili na protestu, ker je vlada sprejela makareško deklaracijo?

  6. Aleš se bo moral odvaditi teh skrpucal “privrženke in privrženci “, da bodo argumenti imeli večjo težo. Gospo bom moral kaj slišati, kaj govori. Doslej mi je ni uspelo. Je pa nekam kot naša generalica. Mlačno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite