Škotski moralni in socialni filozof, pionir klasične politične ekonomije, akademik Adam Smith, se je rodil 05. 06. 1723 v Kirkaldy-ju na Škotskem. Njegovo teorijo družbe najbolje opisuje njegov citat: “Malo drugega je potrebno, da država preide iz najnizkotnejšega stanja neomikanosti v stanje največje blaginje, razen miru, nizkih davkov in razumnega pravosodja; vse drugo pride samo od sebe.”
Smith je prvi raziskoval zgodovinski razvoj industrije in trgovine v Evropi. Tako so nastali temelji za razvoj sodobne ekonomije. Filozofsko se je naslonil na Davida Hume-a in njegov empiristični in psihologističen nauk o spoznanju. Leta 1776 se je Smith iz Glasgowa preselil v London, kjer je izdal znamenito in obširno razpravo Bogastvo Narodov, ki je postala enciklopedijski kompedij takratne ekonomije. S to razpravo je kritiziral merkantiliste in fiziokrate. Smith je bil izrazit pripadnik ekonomskega liberalizma. Umrl je 17. julija 1790 v Edinburghu.
Bogastvo Narodov je lani jeseni izšlo tudi v odličnem slovenskem prevodu. Komentar k prevodu je napisal Bernard Brščič, ki je v Financah takole opisal relevantnost Smithovega dela za naš čas: Bogastvo narodov – evangelij po Smithu
Foto: Wikipedia
