Angie brez alternative?

7

angela merkelKot je čas kislih kumaric kljub neznosni vročini letos okrnjen v Sloveniji, ga skoraj ni v Nemčiji. Kot že od leta 1998 vsakih nekaj let prav sredi vrhunca poletja poteka tudi vrhunec predvolilnega boja pred letošnjimi zagotovo najpomembnejšimi volitvami v Evropi. Če bi krščanski demokrati Angele Merkel izgubili oblast, bi šlo za prvovrstni politični potres celo na evropski ravni.

Neuničljiva kanclerka 

Pa za zdaj nič ne kaže v to smer. Kot kaže, so se od kanclerke v veliki meri odbila celo na trenutke zelo pomanjkljiva pojasnila vladajočih v zvezi z obsegom posredovanja obveščevalnih podatkov Američanov, na kar znajo biti v Nemčiji, predvsena vzhodu, precej občutljivi.  Nekdanji kancler Schröder si je drugi mandat v veliki meri pridelal z domnevnim “junaškim odporom” proti ZDA. Merklove nadalje vsaj do zdaj niso bistveno prizadele tegobe njenega zvestega sodelavca, obrambnega ministra Thomasa de Maizierja. Tako vse kaže, da bi se krščanski demokrati lahko prvič po skoraj dveh desetletjih otipljivo približali štirici pred volilnim rezultatom. Socialdemokrati po drugi strani, kot kaže, ne bodo uspeli sprati sramote z volitev 2009 in si zagotoviti trojke, ker bi bilo presenečenje, če ne bi ostali pod tridesetimi odstotki. Eden od razlogov je nedvomno tudi samovlada kanclerke v svoji stranki, ki traja že od postavitve zadnjih vplivnejših konservativcev v njej, kakršen je bil nekdanji hessenski premier Roland Koch, na stranski tir. Še sestrska stranka CSU z Bavarske – slednjo še pred zveznim čaka domači volilni preizkus, kjer pa se ji ravno tako nasmiha lep uspeh – zbode le tu in tam.

“Rdeči” so precej bolj razsrediščeni od “črnih”. Ne predsednik stranke Sigmar Gabriel ne kanclerski kandidat Peer Steinbrück nista nesporni avtoriteti. Med različnimi krili so včasih svetovi. Iz samega obupa so začeli socialdemokrati igrati na karto odpovedi veliki koaliciji v primeru, da se računsko ne bi izšli ne rdeče-zelena ne sedanja črno-rumena kombinacija. Večina volivcev njihovi taktiki ni preveč naklonjena, saj si malokdo, sploh na zahodu, zna predstavljati vladavino rdečih in zelenih z iz vzhodnonemških postkomunistov izšlo Levico. Toda okrog krščanskih demokratov je ne glede na to res precej samotno. Gospodarske uspehe vlade pripisuje volilno telo v glavnem kanclerkini stranki, zato za podrast in za koalicijske liberalce, ki so s svojim zgodovinskim uspehom leta 2009 omogočili sedanjo koalicijo, ne ostane veliko prostora. Z ozirom na izkušnjo deželnih volitev na Spodnjem Saškem letos se jim sicer ni bati za vstop v zvezni parlament, ker jim bo svoje druge glasove posodilo dovolj demokrščanskih volivcev. Toda koalicijski poker utegne biti za Merklovo precej naporen.

“Protestniki” na robu 

Če bo ostalo vsaj približno tako, kot je videti sedaj, bo samo drobiž ostal za najrazličnejše protestne stranke in gibanja na vseh delih političnega spektra. Pirati so bili recimo še pred letom dni velik hit, danes pa skoraj nimajo možnosti za preboj v zvezni parlament. Levica se je nekako izpela  in je tudi globoko razcepljena med na hojo po hodnikih oblasti navajene stare vzhodnonemške mačke in idealiste, ki bi se že jutri šli totalno revolucijo. Končni rezultat je kajpak razmeroma skromna navzočnost v zvezni politiki, čeprav bo prav nekaj odstotkov za levico kanclerki onemogočilo mirno vladanje. Zelene slednjič človek po tridesetih letih težko razglaša za protestno stranko. Seveda je še nekaj ostarelih spreminjalcev sveta iz leta 1968, ampak mnogo volivcev zelenih je, predvsem v strankinih trdnjavah v Baden-Württembergu, Hessnu ali Severnem Porenju-Vestfaliji, že kar nekaj časa liberalnih premožnežev, ki v kakšnem drugačnem razmerju sil križec naredijo tudi pred črnimi ali rumenimi. Zato nazadnje niti črno-zelena kombinacija, ki bi imela udobno parlamentarno večino, ne bi bila čista senzacija.

 

 

7 KOMENTARJI

  1. Mene pri nemški vladajoči eliti, ki jo pooseblja kanclerka, najbolj moti politična podpora finančnemu subvencioniranju nemškega kljumpa.

    Naj bom bolj natančen. Prav zahvaljujoč nemškim zelenim so v EU sprožili veliko ekoloških pobud in uzakonili ostrejše zahteve za nove avtomobile. A prav kanclerka si je zadnja leta prizadevala, da se te zahteve omilijo, saj jih nemški avtomobili s premočnimi motorji ne izpolnjujejo. Tako so v Nemčiji sprožili gospodarsko rast na gnjilih temeljih neprenovljene avtomobilske industrije, ki ne zmore izdelati niti poštenega hibridnega avtomobila kaj šele električnega. Pri slednjih jih gladko prehitevajo Kitajci, na katerih izdelke za izkoriščanje čiste sončne energije v Evropi celo uvajamo povsem iracionalne sankcije (beri carine – na izdelke, ki bi jih morali subvencionirati).

    • Kar nekaj nakladaš, ko nimaš argumentov.

      A si fouš Nemcem, ki si lahko privoščijo boljše avtomobile?

      Za subvencije rabiš nekje drugje denar. In tiste solarne plošče s Kitajske so tudi primerno slabe kvalitete. Pa na Kitajskem izdelava teh plošč nikakor ni ekološka.

    • Tudi v Mariboru smo pred osamosvojitvijo dobro živeli. V TAM-u so imeli glede na SFR Jugoslavijo relativno izredno visoke plače. Nihče ni razmišljal o zamenjavi vodilnih (razen seveda tistih tam daleč v Beogradu). A od kljumpa se ne da dolgoročno dobro živeti. Za neinoviranje je ne samo TAM pač pa celi Maribor po osamosvojitvi plačal visoko ceno.

      Zakaj meniš, da bo z Nemčijo kaj drugače? Trenutno so v trendu e-skuterji, e-kolesa in e-skiroji. Meščani vse manj voženj opravljamo z avtomobili. Povpraševanje po avtomobilih, ki kurijo preveč goriva, bo padalo.

      • Očitno Nemčije ne poznaš dobro. Fouš si, pa morda malo jezen, ker slovenskim levičarskim idejam ne kaže dobro?

        Nemci so zelo natančni pri svojih izračunih in ravno zato se morda tam razne eko inovacije ne primejo, ker vidijo, da je vse skupaj dražje in bolj potratno.

        Baterije so drage, električni avtomobili tudi, zato jih učinkoviti dizli in tudi bencinarji (VW) še vedno prekašajo po porabi in učinkovitosti.

  2. Nemci so dobri inovatorji in organizatorji, zato se ne bojmo, da ne bi bili še naprej motor Evrope.

  3. Vsebinsko Angela Merkel res nima alternative.

    Je pa treba poudariti, da je že socialist Schröder izvajal liberalne reforme in je svojo levo stranko premaknil precej v desno.

    Tako, da bo tudi, če zmaga v Nemčiji levica, to razočaranje za naše komunajzerje.

Comments are closed.