Angela Vode si zasluži spomenik v zahvalo za pogumno in predano služenje narodu, ne pa ideji vsemogočnega komunizma. Tudi novinarji lahko veliko pripomorejo, da se bo utrdila demokracija in razvila potrebna pravna država, a ne na vrednotah revolucije oz. državljanske vojne, ki jo je narod drago plačal.
Zakaj še vedno polresnica, novinarji? To ne koristi nikomur, ne vam ne nam.
Vsi imamo predvsem škodo, ki nam ni v ponos ne v veselje. Ravno te dni je potekala vroča razprava o svobodi novinarjev, ki trči na pravico bralca, da je korektno informiran. Primer: pred leti, 17. januarja 2017, je bilo v tedniku Ona objavljeno moje pismo z naslovom Zakaj polresnica o Angeli Vode?, in sicer z naslednjo vsebino:
»Nacionalni Radio Prvi je bil pristranski in je zavajal državljane, ko je v četrtek, 5. januarja 2017, v oddaji Na današnji dan spomnil Slovence zgolj na to, da je bila na ta dan rojena Angela Vode, ki je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, ki je bila v taborišču Ravensbrück in nato leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojena še na prisilno delo, in da je bila ta obsodba l. 1991 razveljavljena, to je po njeni smrti.
Niti besede pa nacionalni radio ni zmogel o tem, da je bila Angela Vode ena prvih komunistk v Sloveniji, ki je bila v sporu z vodstvom KPS, ker se med drugim ni strinjala z nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Angela Vode je obsojala pakt med nacistično Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo komunistično Sovjetsko zvezo. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz komunistične partije. Po vojni je bila leta 1947 obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen. Izpuščena je bila po šestih letih leta 1953. Po izpustitvi so ji bile odvzete državljanske pravice in trajno prepovedana pravica do dela in lastnega zaslužka.
Do smrti leta 1985 so jo preživljali sorodniki. V tem času je skrivaj napisala knjigo Skriti spomini, ki je bila izdana po njeni smrti. V knjigi opiše razmere med drugo svetovno vojno, zakulisna dogajanja v komunistični partiji, bivanje v komunističnem zaporu in životarjenje po izpustitvi. Do smrti jo je nadzorovala UDBA.«
Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu, ne pa ideji vsemogočnega komunizma
Ali res nismo še etično zreli in nimamo dovolj razvite empatije in spoštovanja in enakovredne pietete do naših prednikov, kot kaže zgornje besedilo, ki bi bil lahko kar takšen znova objavljen, saj se zgodba ponavlja. Tokrat je Delo 4. maja 2021 na zadnji strani objavilo enako pomanjkljivo besedilo, niti ene besede o njenem pogumu, da je prva in edina oseba iz vrst KPS vztrajno nasprotovala paktu Ribbentrop-Molotov, s katerim je Stalin postal kolaborant Hitlerju. Potem sta okupirala v sporazumu navedene države, kar je bilo zgodovinsko usodno dejanje za razplet vojne v Evropi in tudi v Jugoslaviji.
Ta pogum in vztrajnost Angele Vode bi morali bolj spoštovati v našem spominu, zato ji pripada spomenik v zahvalo za njeno predanost služiti narodu, ne pa ideji vsemogočnega komunizma. Tudi novinarji lahko veliko pripomorejo, da se bo utrdila demokracija in razvila potrebna pravna država, a ne na vrednotah revolucije oz. državljanske vojne, ki jo je narod drago plačal.
Ne ponavljajmo napak revolucije, temveč se trudimo razviti družbo enakopravnih, solidarnih, spoštljivih ljudi, ki se trudijo za skupno dobro. Drugače bomo sami zatrli svojo prihodnost.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
