Dr. Andrej Perko: Kakšen naj bi bil “taprav desc”?

26
15137
Foto: photo-nic.co.uk nic, Unsplash
Foto: photo-nic.co.uk nic, Unsplash

Znani slovenski psiholog dr. Andrej Perko se občasno oglaša na našem portalu s svojimi kritičnimi razmisleki o trenutnih problemih, ki pestijo Slovenijo in vso zahodno družbo, za katero meni, da je v zatonu.

Tokrat smo se razveseli možnosti, da dr. Perka nekoliko širše in bolj celovito predstavimo našim bralcem. Tjaša Banko v daljšem prispevku, ki je bil objavljen tudi v Domžalsko-kamniških NOVICAH, predstavlja vsebino izčrpnega pogovora s psihologom dr. Andrejem Perkom, ki nadaljuje delo vodi terapevtsko skupnost po socialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja, pri katerem je napredoval vse od pacienta do najtesnejšega sodelavca. V prvem delu pogovora, ki smo ga objavljavili 20. decembra, je Andrej Perko predstavil svoje terapevtsko delo, v tem prispevku pa se bomo seznanili z njegovimi pogledi na slovensko stvarnost.

Govorila sva že o odvisnostih od alkohola, drog, marihuane … Kaj pa ostale sodobne odvisnosti? Interet, selfiji, všečki …

Živimo v nori družbi in vedno huje je. Gre za popolno zasvojenost mladih, ki se med seboj ne znajo niti pogovarjati več. Komunicirajo po telefonih in socialnih omrežjih, niso več v živem stiku. Gre za dekadenco družbe, zahodna družba je brez dvoma v zatonu. Z vzhoda prihajajo bolj “zdravi”, življenjsko veliko bolj potentni ljudje. Te družbe imajo otroke in nas bodo preplavile. Govorim o islamskem svetu, arabskem svetu in Azijcih. Gre za popolnoma drug svet in ta svet bo, kot kaže,  prevladal. Proti temu se ne moremo boriti z orožjem in zapiranjem meja.

Glede zasvojenosti mladih lahko starši opravijo veliko dela znotraj lastne družine. S tem, da otroka ne postavijo pred televizijo, da bi imeli mir. S tem, da mu ne porinejo v roke pametnega telefona in tablice. Družine imajo moč, da urejajo svoje odnose in poskrbijo za to, da otroci ne postanejo zasvojenci teh modernih naprav. Odgovorni starši bodo postavljali meje, odgovorne pa bi morale biti tudi šole. Veste, ni nujno, da bo imel moj otrok kar takoj pametni telefon, tudi če ga imajo vsi drugi. Zakaj pa? Obstajajo še druge vrednote. Poznam kar nekaj družin, kjer otroci odraščajo brez televizije, tablic in brez pametnih telefonov, pa niso zato nič prikrajšani. Večina današnjih staršev svojih otrok ne zna več pripraviti na življenje.

Kakšni odrasli bodo potem “nastali” iz teh otrok?

Če bo šlo tako naprej, bomo imeli strokovnjaki veliko dela. (smeh) Mislim, da pameten narod vzgaja svojo elito brez pametnih telefonov in tako naprej. In ta elita bo vodila narode. Maso pa se vzgaja drugače, saj vladajoči eliti odgovarja, da ima maso, ki ne razmišlja s svojo glavo. Mladi nimajo niti svojega mnenja več in ne bodo sposobni preživeti, če bo prišlo do nekega izrednega stanja. V primeru katastrofe bodo vsi “pokrepali”, ker nimajo življenjske energije in moči, da bi preživeli v težkih razmerah. So popolnoma nesamostojni in za to je kriva tudi stroka. Otrok do ne vem katerega leta ne sme sam v šolo. Vse urejajo drugi namesto otrok in tako iz njih napravimo invalide. Ti otroci se ne morejo razviti v samostojna bitja. Ne morejo živeti v realnem svetu, ki je frustrirajoč. Kot piše Garibaldi, prihodnost za mlade predstavlja grožnjo in ne priložnost.

Pogosto ste kritični tudi do sodobnih moških.

Sodobni moški? Saj jih več ni!

Kam so šli?

Današnja feminizirana družba jih je kastrirala na vseh življenjskih področjih. Nove teorije govorijo o škodljivem učinku pesticidov, ko pride že do kemične kastracije, saj naj bi že pri zarodkih, tudi kasneje pri dečkih, ne prišlo do maskulinizacije možganov. Potem je tu še odsotnost moškega lika, ni več moških, ki bi vzgajali moške. Očetje so se umaknili in vertikalne avtoritete ni več.

Torej smo ženske na boljšem?

Veliko na boljšem, kar se tega tiče. Po drugi strani pa ste na slabšem, ker ni več pravih moških. Hrepenenje po pravem moškem ostaja, čeprav pravega moškega ni. Pametne ženske so do 25. leta izbrale najboljše fante, ampak moja izkušnja govori, da odgovorni in urejeni fantje za dekleta niso zanimivi. Morajo biti vsaj malo problematični in takšne izberejo. Takšni moški imajo težave, so neodgovorni, ženske pa bi jih rade reševale. Seveda nato končajo kot samohranilke. Psihološko zlorabijo svoje otroke, zlasti sinove, ker jih napravijo za svoje partnerje in z njimi rešujejo probleme, ki jih otroci nikdar ne bi smeli niti slišati. Takšni mladeniči nato odhajajo v svet z občutki krivde, dolžni svojim materam.

Kaj pa vse tiste, ki do tega leta niso našle svojih partnerjev?

So v zelo težkem položaju. Govorim iz izkušenj. Poznam ogromno luštnih, izobraženih in zelo uspešnih mladih deklet, ki ne morejo dobiti pravega “desca”. Je pa res, da so kriteriji, ki jih osvojijo ob delu v mojih skupinah, glede primernih moških zelo visoki.

Kakšen naj bi bil torej “taprav desc”?

“Taprav desc”? To je moški, ki bo svojo vlogo odigral tako, kot se spodobi. Moški, ki se zna odločati. Je pravičen, je odgovoren in skrben, zanesljiv. Svojo žensko nosi po rokah. Mora bit “desc”, torej tak, ki ni kastriran. S svojo primarno družino mora imeti razčiščene odnose, tako da svojo izvoljenko pelje v novo družino, nov svet. Takih skoraj ni več.

Kakšni partnerji pa so vsi ti, ki so ostali?

So bolj ali manj narcisi, ki v fitnes centrih skrbijo za svoje mišice in nič drugega. V teh časih lahko skoraj govorimo o epidemiji zunanjega izgleda. To so novi, moderni narcisi in s takšnimi si ženska nima kaj pomagati. V zvezi s tem ste ženske res na slabšem. Še enkrat poudarjam, da pametne ženske izberejo študiozne, delovne in urejene moške.

Kakšni pa so ti sodobni (ne)moški kot očetje?

Ne morejo biti očetje, ker ne zmorejo, ne znajo sprejeti odgovornosti. Razlogov je več. Prvi je zagotovo ta, da so sami prizadeti, so mamini sinčki. Skoraj vsak drug zakon razpade, otroci ostanejo pri materah, ki jih nato zlorabijo, nato se poročijo, dokler se žene ne ločijo od njih, ker ne prenesejo maminih sinov. To je začaran krog. Moški, ki imajo pogoje in sposobnosti, da odigrajo očetovsko vlogo, so pogosto izrinjeni ob rob družine. V tej feministični družbi ženska ne prizna več vloge očeta in moža, vsaj ne takšne, ki bi mu že po naravni poti pripadla. Vzgojo otrok v svoje roke prevzame ona, očeta in moža ne spusti zraven, češ, da on tega ne zna, je pregrob, nima občutka, ne razume otroka itd. V zdravi, urejeni družini bi morala žena možu pri vzgoji asistirati in mu prepustiti, da on postavlja meje, izreka zapovedi in prepovedi. Ko ga iz procesa vzgoje izrine, se moški umakne, noče se soočati s posesivno ženo. Modra žena subtilno porine moža v očetovsko vlogo, saj konec koncev je žena tista, ki “naredi” družino, je srce družine. Moški oziroma oče pa naj bi predstavljal družino navzven. To pomeni, da mora v zunanjem svetu postati nekdo. Samo na takšnega moškega je lahko ženska ponosna.

Koliko odgovornosti pri tem nosi družba?

Poudaril sem že, da je naša družba povsem feminizirana, feminizirano je šolstvo, pravo medicina … Zadeve obvladujete samo še ženske, še policistke ste! Od mladih fantov se že v šoli pričakuje, da so pridni kot punčke, v nasprotnem primeru so takoj označeni za problematične. Kastrirajo jih že v šolskem sistemu! In ko nek fant kaj ušpiči, ga na cesti ustavi policistka, na sodišču pa kaznuje sodnica. Kako naj se moški v družbi potem razvija?! Morda sem zaradi tega, kar govorim, politično nekorekten. A nič hudega. Kratko vlečete ve, ženske. Ste nepotešene v vseh pogledih, človeško in posledično tudi spolno. Mlade ljudi se pa tako ali tako že v šoli uči, da si lahko sami izberejo spol. Tako otroci že v zgodnjem otroštvu stojijo na trhlih identitetnih temeljih. Vse je normalno, ni več patologije. Zato konec koncev našo družbo vodijo motene osebnosti. Motenci, ki so navzven sicer karizmatični in šarmantni, a so za svoje cilje pripravljeni tudi ubijati. Včasih so bili na takih položajih sposobni ljudje.

Za konec mi povejte še, ali tudi sami živite, vse, kar učite?

Seveda, sicer ne bi mogel učiti, sistem bi v trenutku razpadel. Moram biti vodja in se držati tega, kar učim druge. Otroke imam že odrasle; hči živi na Tajskem, tam predava na akademiji, mlajši sin je v Avstriji in je profesor na gimnaziji, starejši in edini, ki je ostal v Sloveniji, ravno dela doktorat. Z ženo, ki je zelo uspešna arheologinja in muzeologinja, se med tednom ne vidiva veliko, saj oba delava. A znava si vzeti čas drug za drugega, obiskati kakšno italijansko mesto, hčer in vnuke na Tajskem, ali konec tedna skočiti v hribe. Sam tudi redno tečem, čeprav zadnje čase malo manj. Ogromno berem in tudi v naši skupnosti morajo ljudje prebrati dve knjigi na mesec. Veste, ljudje, ki pridejo k meni, so po enem letu drugi ljudje. In za noben denar več ne bi bili pripravljeni živeti tako kot prej. Imam moralno moč, da od njih zahtevam, da izpolnjujejo zahteve programa, ker tudi sam tako živim.

KONEC

Vir: Domžalsko-kamniške NOVICE

26 KOMENTARJI

  1. Še en pogled, zakaj ta družba propada. Sicer je že doooolgo znano in pa lepo pisano, kakšno naj bo stanje v družini:

    Stanovske dolžnosti v novem življenju
    Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni do njih. (Kol 3, 18-19)

    Žene in možje
    Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč deli njegovega telesa. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. (Ef 5, 21-33)

    Osnova takega ravnanje je pa vera v Boga. Vera v Boga, ki je Ljubezen in ne policaj in ne teolog. Te vere pa še v Cerkvi primanjkuje, kaj šele v družbi, ki se mu je načrtno odpovedala in ga nagnala.

  2. Gospod Perko ima še kako prav.

    Temeljni problem žensk je tudi nespoštovanje moških v njihovi drugačnosti in njihovi vlogi v življenju.

  3. Ni potrebna podrejenost žensk moškim, je pa potrebna enakopravnost moških z ženskami.

    Danes te enakopravnosti ni, kateri je podlaga medsebojno spoštovanje. Tudi zakon o družinskih razmerjih zahteva to medsebojno spoštovanje.

    • Uf, gospod Svitase! Popravljate Sveto pismo? 😉

      Govor je o podrejenosti žene možu in ne ženske moškim. Da vas žena ne bo tepla, ji na kratko povejte naslednje:
      – žena je podrejena možu in
      – mož mora dati življenje za svojo ženo, po zgledu ljubezni Kristusa, ki je za nas šel v kruto smrt.

      In kar hrabro dalje! 😉

  4. In kdo diktira takšno neravnovesje med moškimi in ženskami?

    To so določeni mediji, del politike, nevrednoten del civilne družbe, ki uživa v sprevrženih odnosih do moških, tašč…

    • Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso. (1 Mz 2, 24)

      Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1, 28)

      Človek je imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih. GOSPOD Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel. Tedaj je GOSPOD Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!« In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. (1 Mz 3, 20-23)

  5. Sprevrženost do moških se kaže tudi v tem da je vsak teden izrečenih moškim precej ukrepov prepovedi približevnja svojim ženam, pa ni nobene raziskave o tem, kakšni so vzroki in kako te vzroke odpraviti.

    Splošno znano je tudi, da so lahko ti vzroki zaigrani ali celo izmišljeni.

  6. Vse to dokazuje, da so moški pahnjeni v položaj, v katerem ne morejo uresničevati svojo plemenito ustvarjalno stvarstveno vlogo.

    Zaradi tega se mnogi vdajo alkoholu, zagrenjenosti, brezciljnosti ali pa imajo odklonilen odnos do žensk, zaradi česar se tudi nočejo vezati oziroma poročiti in si ustvariti družino.

  7. Ženske bi naj dovolile in spoštovale moške ustvarjalne talente pri ustvarjanju družine in družbe, moški pa ženske ustvarjalne talente.

    Potem bo naše življenje zaživelo v dobrem!

  8. Problem “izobraženih” žensk je, da so postale lovače. Preveč gledajo zahodne filme zato hočejo postati pred materinstvom, finančno neodvisne. Ko svojo zablodo spoznajo so že malo v letih in na meji varne plodnosti. Tega je v Lj ogromno.

  9. Torej, moški in ženske, si naj prizadevajo na plemenit način v medsebojnem odnosu v smeri dobrega, pa bodo v osrečujočem duhovnem objemu.

  10. Gospod Alfe, ne mislim, da ni ravnovesja med menoj in ženo.

    V mislih imam števile zakonske in izvenzakonske spore, pri katerih sem ugotavljal vzroke in posledice teh sporov v sodnih postopkih.

    Pa čeprav je bilo za razvezo na sodišču dovolj, če je eden izmed zakoncev, ki je vložil tožbo ( skorajda vedno je bila to žena), trdil, da je zanj zakonska zveza nevzdržna. Ni mu pa bilo treba po zakonu dokazovati vzroke te nevzdržnosti.

    Zakon torej spodbuja razveze in to na škodo otrok, ki zaradi razvez doživljajo hude travme.

    • Hm … mešate pojme žena in ženska ter mož in moški. Pa sem hotel s šalo opozoriti na to. Bila je slaba šala, kajne? 😮

  11. Intervju sem prebral z velikim zanimanjem. Avtor, ki je prerasel svojega učitelja J. Ruglja, je podal veliko snovi za resen razmislek. Ta intervju bi morala objaviti polovica slovenskih medijev.

    “Očetje so se umaknili in vertikalne avtoritete ni več.” Očetje so se umaknili s tem, da poizkušajo umakniti Avtoriteto.

    Trditvi: “Pametne ženske so do 25. leta izbrale najboljše fante, ampak moja izkušnja govori, da odgovorni in urejeni fantje za dekleta niso zanimivi” in “Poznam ogromno luštnih, izobraženih in zelo uspešnih mladih deklet, ki ne morejo dobiti pravega “desca”” si najbrž deloma nasprotujeta, razen če odgovornih fantov ni več. Če pa takih fantov ni več, ni neodgovornost pri dekletih. Morebiti tudi odgovorna in urejena dekleta za fante niso zanimiva. Se motim?

    “Zadeve obvladujete samo še ženske, …” Ja, velikokrat so prav smešne, tako kot je moški smešen, če hoče nadomestiti žensko.

    Glede usmeritve na delo oziroma izobraževanje (branje knjig) ter rekreacijo (hoja v hribe, tek) pa se ne strinjam. To dvoje lahko napravi drugega človeka, ne vam pa, če ga napravi boljšega ali bolj plemenitega. Res je, da ljudje “krvavo” potrebujemo askezo, toda tudi brez molitve in dobrih del ne gre. V tem smislu se mi zdi bolj pomembno, da je človek sodelavec Karitas kot pa univerzitetni učitelj.

    • Če me spomin ne vara, je gospod Andrej kar kristjan. Tako da pozna pravilo MOLITEV IN POKORA. Ne sme in tudi ni krščansko pa to pravilo vsiljevati.

      • Se strinjam. Izbira manjšega zla, če res ni druge rešitve, je dobro dejanje. Toda zadnje vprašanje, na katerega odgovor sem bil kritičen, se je nanašalo na življenje gospoda Andreja, ne pa na njegovo delo z alkoholiki, ki utegne biti sicer zaradi okoliščin sad nekih nujnih kompromisov.
        “Pravilo” je: Post, molitev in dobra dela. Radikalen bom: Je v zgodovini zgolj tehnika sploh kdajkoli prinesla kaj dobrega? Ni, če ni bilo v ozadju nekaj več. Sicer pa se morebiti spomnite pesmi: “Nič ne de, če so poti polne senc ali luči … vse molitev je lahko.”
        Meni gre predvsem za sporočilo bralcu, zato bom jasen na drugačen način. Tudi branje knjig ali tek v naravi je lahko beg v omamo (ali odvisnost, če hočete). Poznam tudi take primere. Celo branje Svetega pisma brez molitve je nevarno početje. Izobraženi ljudje so namreč v zgodovini storili veliko hudega, če ni bilo dobrih namenov. Za človeka ni pomembno, da v življenju uspe.
        Krščanstva nikoli nisem razumel kot kakršnokoli vsiljevanje. Razumem ga pa vedno kot edino možno rešitev za mirno življenje. Res pa je oznanjevanje v Sloveniji precej zapleteno, kot to čudovito razloži v Družini misijonar, ki je 30 let deloval na Madagaskarju.

  12. Kako preprosta vodila za normalno družino. Odziv pa izgleda zato, da se dokazuje nekaj, kar iz intervjuje lahko prepozna vsaka povprečna Slovenka- Slovenec. “Desc” je “desc” ali pa spužva, v službi – jeclja in blebeta, v kavarni srka pivo in gleda v tla, na ulici se zamišljeno spogleduje izpod kapuce ali temnih očal, doma pa tako ali tako ne ve, kaj “decs” pomeni podnevi in ponoči.
    Razumljivo je da dekleta in žene v sedanji družbi ne potrebujejo solzavega moškega od glave do nog, potrebujejo umirjeno spoštovanje dveh oseb in primerno eksistenčno zanesljivost zato ker si potihem vsakdo želi spomine (“in tako sta srečno živela do konca svojih dni”). Ali je to prepovedano povedati, oziroma si želeti med dvema odraščenima osebnosti?
    Razumljivo pa je da povezanost v duhu pomeni več kot vsa bleščava. Na stanje duha pa ne vpliva izobrazba ampak obče človeško spoznanje o življenju samem. Če je denarja preveč in duh ponori v eni ali drugi osebi, bolje moškemu ali ženski, pa potem iščejo izgubljeno osebnost v materialu.
    Škoda, da prof. Perko ne more takega vodila posredovati širše. Vidi se da so včasih lokalni novinarja precej bolj razgledani kot trop “družbeno političnih delavcev” iz državno subvencioniranih medijev.

  13. Na žalost moram reči, da tudi Perko eno govori in piše (in s tem se 90-odstotno strinjam), čisto nekaj drugega pa dela. Ves Kamnik namreč ve, da je Perko povsem pod oblastjo svoje ambiciozne in ukazovalne žene Verene in da si brez njenega dovoljenja ne upa narediti niti koraka. Ergo – tudi Perko ni pravi dedec!

    • Valter: “Ves Kamnik namreč ve,…”

      Menim, da si Kamnik vsekakor zasluži opevano slavo, kakor pritiče mestu slavnih.

      ODA KAMNIKU

      Oj, Kamnik, naš Kamnik, ti mestece malo,
      kaj vélikih mož slovenstvu si dalo!

      Čuj, narod slovenski,
      kaj Kamničan pravi,
      pa zraven poglej,
      le kaj ta počnè!
      Najsi vojščak je,
      glumač, abstinent
      al’ pa minister, nekoč ministrant,
      Kamničan vedno tapravo zadnè!

      Ni treba jih šteti, se sam štejèjo,
      ko svoje besede obes’jo na zvon,
      Kamnìčani slavni, vseh nas ponos!
      Ni mesta na drugem te koncu dežele,
      ki kakor Kamnik je vélikih dom!

      Le glejmo, Slovenci, da prav ga častimo,
      kar za prestolnico ga izvolìmo!
      Tako-lè bo Kamnik za vedno ostal,
      v spominu slovenstva bleščeče svetàl!

      😉

  14. Valter pove prav: gospod Perko ni videti prav nič možakrsko pravičniško impulziven, ampak spreten menager svojega življenja. Spretno vijuga med preteklo Rugljevo možatostjo, delom na feminističnem CSD in svojim popoldanskim poslom. Njegova gospa je dobila Rugljevega duha in izraz, ne on, zato je normalno, da ima ona hlače.

    Tudi na določene psiho-odgovore, ki jih daje glede naroda, se ne moremo zanašati, ker so preveč oprezni. Nekako me še najbolj spominja na naše škofe, morda na nadškofa Zoreta v zadnjem intervjuju na Nova24: težavno, gloooobokoumno, filozofsko in medlo krščanstvo predstavi, brez vsakršnega Duha. Perko se sicer vsaj kaj nasmeje, a sporočilo je podobno. Čuti se opreznost, da se ne stopi komu na prste.

    V tem ni nič Jezusa. Je pa modrost, kako živeti 90 let, četudi kot medla figura.

  15. Gospodo Valterja in Davida sprašujem, ali se jima mogoče zdi, da razpravljata o prinašalcu novice in ne o novici?

  16. Prinašalec novice o pravih descih mora biti tudi sam pravi desc, še posebej, če se tako predstavi, sicer mu je težko kaj verjeti. Razen zelo posplošenih in previdnih mnenj v večini intervjujev.

    • No, to pa ni razumska odločitev. Verjamem ti, ker si pravi desc. Če isto novico pove mladenič: “Ne verjamem ti!”

      Naj zaključiva svetopisemsko:

      In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.« (Mt 13,57)

  17. Ok, dodajmo še to, kakšen je res pravi dedec. Vse je povedal že pravi desc dr. Rugelj. Omenimo samo dve točki: na prvem mestu se ne podreja svoji ženski, ker tudi najsposobnejše med njimi stežka do konca doumejo poslanstvo pravega moškega. Je galanten do žene, a se ne ozira na njene kaprice in občasne izpade, ki bi ga morda omejevale pri njegovem poslanstvu.

    Govorimo o pravih moških.

    Druga točka, tudi po dr. Ruglju ali pa po Jezusu, pa je, da je pravi moški (voditelj) popolnoma neodvisen. To velja še posebej za uspešnega psihiatra. Neodvisen pomeni, da ni denarno odvisen od levičarkega državnega denarja. Dr. Rugelj ni bi odvisen, imel je svoj posel. Kajti kdor je odvisen, je PRISTRANSKI, preračunljiv in zato MEDEL. Noben pravi moški ni v službi na CSD.

    Iz povedanega je jasno, da dotični gospod ne more biti zgled pravim descom. Pa se tu ne gre za ženske: tudi svetniški Slomšek in svetniški Baraga sta bila izjemna prava možakarja. Če pa dodamo še ženske, več njih, je bil pravi mož seveda general Maister.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite