Andrej Capuder: Nova ločitev duhov

13

andrej capuder2Lojze Peterle je na Evropskem večeru, 30. oktobra 2013, v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, gostil osebo, do katere je priznal, da čuti določeno mero strahospoštovanja, čeprav mu je bil v DEMOS-ovi vladi po funkciji nadrejen. Prof. dr. Andrej Capuder je bil sprva predstavljen kot pisatelj in prevajalec, kar je bil najprej zaradi vsakdanjega kruha. Vzroke, da se je pri 22. letih lotil prevoda tako epohalnega dela kot je Dantejeva Božanska komedija, gost vidi v nekakšnem eksistencialnem obupu v času, ko se je odločal »ali kartuzija ali ženitev ali kaj drugega.« Končno je ob podpori žene sledilo še več prevodov in več avtorskih del, med katerimi izpostavimo le troje romanov Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe.

Ena gostovih bolj izpostavljenih funkcij na sicer raznovrstni življenjski poti (bil je tudi veleposlanik v Parizu in Rimu) je gotovo služba ministra za kulturo v vladi Lojzeta Peterleta. Njegovo ministrovanje sta zaznamovala predvsem dva govora, prvi na Prešernovi proslavi leta 1991 (pred množico nekdanjih funkcionarjev) in drugi na povabilo menihov v Stični, kjer je v govoru omenil tudi sintagmo »ora et labora.« Burni odzivi nanjo so mu med drugim prinesli »povišan sladkor in bele lase,« čeprav še danes ne ve, koga je bolj užalil, ali tistega »kdor ne dela ali kdor ne moli«. Reakcij ni pričakoval, izpostaviti je želel binom notranjega in zunanjega človeka, zbranosti in dela. Znotraj DEMOS-a je doživel očitke o poskusih rekatolizacije in posledično je koalicija razpadla. Ko se danes sprašuje, ali je bilo vse to potrebno ali ne, meni, da bi do razhoda slej ko prej prišlo. Skupaj z Lojzetom Peterletom ugotavljala, da opevana enotnost v tistem času ni bila tako resnična.

Odgovore na vprašanje, zakaj »smo danes tukaj, kje nam je zmanjkalo,« gost vidi predvsem v novi ločitvi duhov, ko so stare sile spet zaslutile svoj oblastniški trenutek. Pravi, da je levičarstvo pri nas »hlastanje po zunanjosti«, kar vodi v samouničenje oz. zaradi tega in drugih razlogov »ta narod ‘bluzi’ in se lovi v pozunanjenosti«. Pri tem je očitno kritičen tudi do desnice, na kateri naj bi bila premočna »argentinska naveza« (več o njej naj bi razložil v kratkem) in na kateri opaža tudi premajhno skrb, da bi bilo prekopavanje pobitih žrtev pietetno dejanje in ne kovanje političnega dobička. Sprava bi bila mogoča iz pogovora, ki pa zahteva večjo politično uravnoteženost in višjo politično kulturo, ki pa jo bo po Capudrovo revolucija zaznamovala še sto let (pri čemer navede primer francoske revolucije in kasnejših očitanj).

Proti koncu večera je bilo govora tudi o avtorjih, ki sta Andreju Capudru duhovno blizu: Sørenu Kierkegaardu in Teilhardu de Chardinu, ki ju je tudi prevajal v slovenščino. Spregovoril je tudi o odnosu Slovencev do romanskega sveta, nenazadnje je bil trideset let profesor francoske književnosti. Ob tem je komentiral nastop novega papeža, ki tudi prihaja iz romanskega sveta, kot popolno presenečenje. Za papeža Frančiška je prepričan, da je mejnik v zgodovini, saj je relativiziral več kot tisočletni boj papežev in agresivnost zaradi papeške države, zdaj pa »pride papež, ki si še spati ne želi v Vatikanu.« Veseli ga, da se zdaj tudi v Cerkvi sliši o ranjenosti, ker je lahko ranjena le oseba, kar pomeni, da se ji daje prostor. Cerkev na Slovenskem gre skozi težko obdobje obupa in če ga preide, se bodo njeni člani posledično obnašali bolj avtentično.

Foto: Marko Jerina


13 KOMENTARJI

  1. ” … naj bi bila premočna »argentinska naveza« (več o njej naj bi razložil v kratkem) in na kateri opaža tudi premajhno skrb, da bi bilo prekopavanje pobitih žrtev pietetno dejanje in ne kovanje političnega dobička …”

    Priznam, “ritem” tega članka je tako galanten (skoraj tak kot je Capuder sam), da se bo zdela vsaka kritika kot razbijanje kake marmornate umetnine s kladivom. A treba je povedati, saj se mi ob takih izjavah dobesedno obrača želodec.

    Prekopavanje pobitih žrtev kot kovanje političnega dobička? Kakšna nesramna, nerazumna trditev! Poden od podna! Moje vprašanje je: Kakšen politični dobiček je imela doslej kakršnakoli (ne le argentinska) naveza od tega doslej? Take izjave so škandalozne in samo poglabljo zmedo na demokratični strani (to je več kot očitno njihov cilj).

    In nazadnje: Politiko bomo v Sloveniji sovražili dotlej, dokler bodo pri besedi capudri.

    Gspodu Capudru: So stvari, ki jih lahko spremeni le politika! In kdor se bo za spravo zavzemal tako, da nikoli ne bo pozabil na pobite, ima mojo (politično) točko.

    • Tukaj bi dal jaz vseeno bolj prav Capudru. Saj ne gre za pozabljanje na pobite.
      Tudi jaz mislim, da je z odnosom do pobitih na desnici nekaj narobe. V njem je preveč maščevalnosti in izrabe žrtev za politični boj. Ne verjamem pa čisto, da je za to kriva argentinska naveza. Prej bi si upal trditi, ta tako megleno stanje ustreza homoseksualnemu lobiju.

      (Tukaj nima nobene veze, kakšen je odnos levice do žrtev.)

      • Meni je pri Capudru v bistvu nejasno, kaj sploh hoče. To njegovo kao umetniško intuitivno skakanje sem in tja, v katerem pri najboljši volji ne najdem neke podlage, na kateri bi lahko prišlo do kakršnega koli dialoga, govori o tem – ne da je tako zelo pameten -, ampak, da ima nekaj za bregom. Po mojem se človek ni uresničil niti kot politik niti kot diplomat. In kot velik zamerljivec in užaljenec zdaj blati vse v okrog sebe.

        • Mogoče imaš prav. Včasi človek res ne ve, kdaj ima kdo kaj za bregom. Nekateri ljudje sicer povejo dosti resnice, njihov namen pa je vprašljiv. Kaj misli Capuder s to argentinsko navezo? Bomo videli kaj bo povedal. Da ne bo nastala nova ločitev duhov z njegove strani?

    • Ja, se strinjam z vami !
      Tudi meni take “unikatne” ugotovitve niso všeč, predvsem ker niso resnične ! Kakšno kovanje političnega dobička neki ??? Eni ljudje niso srečni, če stalno ne govorijo nekaj “novega”. Podoben, veliko hujši primer sicer, je Bučar, kenede !

  2. Capudrov prevod Božanske komedije ni ravno neko nepresežno delo. Je bolj ali manj (ne)posrečen poizkus tega.
    Sicer pa je simptomatično, da tako z viška o desnem političnem polu in kovanju političnih dobičkov preko žrtev komunističnega nasilja govori prof. Capuder. On je skupaj s Peterletom na desnem političnem verjetno najbolj izkoristil ugodnosti privilegijev, ki ga je ponujala naša mlada demokracija s svojimi položaji. Kje je sedaj naša Krščanska demokracija pa je tudi jasno.
    glede papeža Frančiška pa se s Capudrom popolnoma strinjam.

  3. morda kaj več o (ne)posrečenem poskusu?

    menite v primerjavi z originalom/s prevodi v druge jezike/s kakim drugim slovenskim prevodom?

    hvala.

    • Capuder ni pesnik, vsaj ne takšen, da bi lahko prevedel Danteja. Če se njegov prevod primerja z Gradnikovim se vidi razlika. Je pa prevod Božanske komedije velik zalogaj, vreden pesniškega genija ala Prešeren..

  4. Povzetek je slab ali pa je intervju oz. avtor slabe stvari podajal. Misli so razbite, provokativne, kontradiktorne. Kot bi poslušal Žižka.
    Vesel bi bil, če bi avtor ob postavitvi provokacije to poskušal kasneje tudi inteligentno argumentirati. Do sedaj se mi Capuder še ni zameril kot sem ga v medijih slišal. Tale prispevek pa je “desni” Žižek.

    • Meni pa se je Capuder že zameril….Ker je pogosto tako “izviren”, da to meji na vsegliharstvo !

      • Daj mi kak njegov vsegliharski izbruh povej.

        Meni se je zdel v svojih mislih dosti prodoren.

        Najboljši stavek kar sem jih kdaj v medijih ujel, se mi je zdel odličen, iskriv, prodoren preboj z “ORA ET LABORA”, ko se je vprašal zakaj so ga preganjali, ali zaradi molitve ali zaradi dela. Sigurno gre PREGANJLCEM kartuzijanskega gesla oboje močno v nos.

  5. GOSPODU CAPUDRU , takratnemu ministru za kulturo , je prišel z madracem pred prag poležavati neki ” kulturnik ” ŽIVADINOV ! G. CAPUDER je z njim opravil za malo malico efektno in intelegentno , tako kot se spodobi !

Comments are closed.