Slovenija je lepa in majhna država, kjer državljani živimo razmeroma dobro. Pa smo res zadovoljni samo s tem?
Osebno sem prepričan, da nas naša majhnost, pregovorna iznajdljivost, relativno lagodno življenje in samozavest, s katero se sami sebi zdimo najboljši v podalpskih deželah, ne morejo navduševati. Prepričan sem, da si postavljamo tako nizke cilje, ker nam je take cilje nekoč postavljal Beograd, danes Bruselj pa Ljubljana, upam, da v prihodnosti ne Moskva … Nekje sem zasledil, da revni ostajajo revni, ker od dajanja pomoči revnim pridobivajo bogati, revni pa še nadalje izgubljajo.
Kje je paralela med Slovenci, revščino in razvojem? Slovenci še nismo naredili jasnega reza ne na družbenem, ne na političnem, ne na ekonomskem področju. Vedno nekako »zvozimo s kompromisi«, vendar zato izostanejo tudi rezultati. Vsaka vlada nam je obljubljala reforme, izvedla pa jih je le polovično. To je bilo tudi v interesu nas samih, saj smo se bali, da bo šlo na slabše, hkrati pa smo bili zaradi takega polovičarstva prikrajšani, da bi nam šlo precej bolje.
Ker je Slovenija na eni najnižjih točk po osamosvojitvi, je danes pravi čas, da začnemo z inovativnimi ukrepi, ki ne bodo samo preslikava bruseljske reševalne gospodarske politike, saj tako ne bomo dohitevali najrazvitejših ekonomij. Čas je, da si vzamemo svobodo, ekonomsko svobodo, svobodno gospodarsko pobudo!
Več: tiskana izdaja Demokracije
